Najbogatejša Slovenca 2014 sta Samo in Iza Login

Outfit7 smo zaradi njegove uspešnosti ovrednotili na 1,1 milijarde evrov. Iza Login sicer trdi, da sta z možem svoj celotni več kot polovični delež podarila dobrodelni fundaciji.

Outfit7, katerega glavna ustanovitelja sta Iza in Samo Login in ki je zaslovel z aplikacijo Talking Tom in drugimi govorečimi živalskimi prijatelji, nadaljuje svoj poslovni pohod. Ta hip ponuja 14 aplikacij s šestimi različnimi zabavnimi liki in 12 dodatnimi aplikacijami, namenjenimi zabavi in družabnim omrežjem. Aplikacije sta po vsem svetu na svoje naprave po njihovih lastnih podatkih prenesli že dve milijardi uporabnikov. Samo v minulem letu je ta številka zrasla za okoli milijardo. Imajo okoli 230 milijonov aktivnih uporabnikov na mesec. Poslovni model podjetja sicer že lep čas ne temelji več le na prenosih aplikacij, temveč sta ga Samo in Iza Login, ki ga vodita, nadgradila z dejavnostmi, ki mu lahko omogočijo trajnejši uspeh.

Toda povejmo takoj na začetku: Iza Login odločno trdi, da z možem nista več lastnika podjetja, češ da sta svoj celotni delež trajno podarila dobrodelni fundaciji Izzis5 Foundation v Liechtensteinu, ki ni v njuni lasti, iz katere nimata upravičenj in je niti ne upravljata. Če je tako, se Slovenci lahko pohvalimo z (nekdanjima) multimilijonarjema, katerih dobrodelnost presega tisto Billa Gatesa, ki je na svojo fundacijo celo v absolutni vrednosti prenesel manjši znesek kot onadva, gledano v deležu njegovega bajnega premoženja pa v primerjavi z njima tako rekoč drobiž. Presegata tudi dobrodelnost multimilijarderja Warrena Buffetta, ki Gatesovi fundaciji sicer podari vsako leto okoli dve milijardi evrov, a namerava preostanek do 80 odstotkov celotnega svojega premoženja podariti šele po svoji smrti.

Žal pa nam podatkov o liechtensteinski fundaciji in novi lastniški sestavi podjetja Outfit7 Logina nista hotela posredovati, novi izpisi iz različnih registrov, ki smo jih pridobili sami, pa kažejo precej drugačno podobo (to pojasnjujemo nekoliko pozneje v tem članku), zato vsaj za zdaj 55,2-odstotni delež Outfita7 (tolikšen je bil po najnovejših dostopnih podatkih) še vedno pripisujemo njima, s čimer ju za zdaj štejemo za najbogatejša Slovenca in prva, katerih premoženje je preseglo pol milijarde evrov.

Za njima se je zaradi visoke vrednosti podjetja na našo lestvico uvrstilo še šest outfitovcev (oziroma sedem, saj gre še v enem primeru za par), ki imajo manjše deleže. Ovrednotili smo jim tolikšne deleže, kot so bili zapisani v ciprskem registru lani; ta hip namreč zaradi temeljite lastniške reorganizacije (tudi o tem pozneje) deleži niso več razvidni.

Omenimo še, da se bodo v lastništvo očitno vključevali še novi zaposleni, Outfit7 namreč najpomembnejšim kadrom ob plači redno ponuja še delniške opcije.

Zakaj je vrednost štirikratno poskočila

Že omenjena eksplozivna rast števila prenosov aplikacij je bila eden pomembnih razlogov, da smo družbo ovrednotili več kot štirikrat više kot lani, na 1,1 milijarde evrov. Podatki o poslovanju sicer niso dostopni in smo prihodke, kosmati denarni tok (EBITDA) in dobiček na podlagi rasti števila prenosov ocenili sami, družbo pa smo ovrednotili na podlagi večkratnikov, ki jih v svetu dosegajo primerljivo velika podjetja v dejavnosti spletne programske opreme. Ocenjevali smo konservativno: vrednost smo znižali, ker podjetja ni na borzi in nimamo podatkov, koliko ima dolga in koliko kapitala lastnikov. Omenimo pa, da je Samo Login v intervjuju na Bloombergu pred natančno letom dni povedal, da je podjetje visoko dobičkonosno in je zmožno samo financirati svojo širitev.

Seveda vemo, da je podjetje vredno toliko, kolikor je nekdo pripravljen plačati zanj, kot nas je tako lani kot letos poučila tudi Iza Login. Da vrednotenja nismo navijali, trdimo še iz enega razloga. Na trgu internetnih podjetij minula leta dobesedno vre. Znanih je več primerov, ko so tehnološki velikani odšteli bajne, večmilijardne dolarske zneske za mlada rastoča podjetja, med katerimi nekatera niso še niti ustvarjala dobička. Eden od najbolj svežih primerov je Microsoftov nakup švedskega Mojanga, ljubiteljem iger na mobilnikih znanega po igri Minecraft, za 2,5 milijarde dolarjev. Še bolj vrtoglave vrednosti dosegajo internetna podjetja, ki se uvrstijo na borzo. Twitter je na primer na borzi vreden 14 milijard dolarjev, Outfit7 pa dosega že več kot polovico njegovih uporabnikov. Samo Login je tujim medijem, ki so ga o tem že spraševali, sicer zatrdil, da uvrstitve na borzo ne načrtujejo.

Poslovni model, iz katerega bi se lahko učili

Outfit7 se prebija med vodilne franšize zabavnih aplikacij na mobilnih telefonih. Svoje blagovne znamke med drugim širi v filmsko industrijo in jih poskuša unovčiti tudi po drugih poteh. Njegov cilj je jasen. Govoreče prijatelje je treba narediti še bolj interaktivne ter iz prijateljev narediti zaželene blagovne znamke, ki bodo ustvarjale licenčne prihodke, ko bodo podobe krasile različno trgovsko blago, denimo oblačila in igrače. Like govorečih prijateljev ponujajo tudi za zabavne oblike oglaševanja. Aplikacije družbe se že zdaj uporabljajo v več kot 200 državah sveta, družba pa mora nenehno slediti, kaj vse omogoča tehnološki napredek s hitrim razvojem pametnih telefonov in tabličnih računalnikov, ki hitro pogoltne vsako konkurenco, če ta le za trenutek zaspi na lovorikah.

Outfit7 ima pisarne ali hčerinske družbe na več koncih sveta, v Londonu, Ljubljani, na Cipru, v Južni Koreji in v Palo Altu v ZDA, je razvidno z njihove spletne strani.

Poslovna zgodba Outfit7 bi lahko bila zelo zanimiva in tudi poučna za druge poslovneže. Vidimo ga namreč kot podjetje, ki mu je z dobro idejo presenetljivo hitro uspel veliki met. Vendar v internetni industriji, morda še bolj kot v drugih, velja stari slovenski pregovor, da prvi dobiček ne gre v mošnjiček. Nemalo velikih uspešnic v tej panogi je že ugasnilo enako hitro, kot so zablestele. Za dolgoročni obstoj takih podjetij je temeljnega pomena, da začetno domislico nadgradijo s ponudbo, ki omogoča rast tudi v prihodnosti, in za zdaj kaže, da jim to uspeva. O tem smo si obetali pogovor z Izo in Samom Login, prišli smo tako daleč, da sta nas povabila na pogovor v London, vendar je dogovor žal padel v vodo. Loginova sta bila namreč nezadovoljna, ker smo prosili tudi za razlago njihove nove lastniške sestave.

Lastništvo iz Londona prek Cipra do Liechtensteina

V Outfitu7 so v minulem letu sestavo poslovne skupine popolnoma premetali in tudi močno zapletli. Pred tem je bilo lastništvo čisto pregledno, čeprav je bilo podjetje registrirano na Cipru in so ga največji lastniki obvladovali prek drugih ciprskih družb - Iza in Samo Login kot največja lastnika sta bila lastnika približno 55-odstotnega deleža prek družbe Izzis Limited. Lani pa je ciprski Outfit7 v celoti prevzela nova istoimenska družba, registrirana v Veliki Britaniji. Kot edini lastnik te družbe je trenutno vpisan ciprski Izzis, ki pa je od pomladi v likvidaciji, kot njegova zadnja lastnica pa je vpisana liechtensteinska družba Izzas Establishment. Kot član uprave te je vpisan švicarski državljan Christof Huber, ki pa lahko dokumente podpisuje samo v sodelovanju z enim od članov družine, Izo ali Samom Loginom ali njunim sinom Janezom Nejcem Loginom. Očitno torej ne gre za ustanovo, o kateri Iza Login pravi, da je ne upravljata. Izzas Establishment tudi ni registrirana kot fundacija, temveč je kot njena dejavnost vpisano upravljanje premoženja ter v tem okviru nakup in upravljanje nepremičnin, vrednostnih papirjev in pravic. Liechtensteinske fundacije Izzis5 Foundation, ki sta jo Iza in Samo Login že lani navedla kot novo lastnico njunega deleža v Outfit7 in je po njunih besedah namenjena podpori izobraževanju mladih v tretjem svetu (o tem smo obširneje pisali lani v Financah: Iza in Samo Login kot Bill & Melinda Gates), nam ni uspelo najti v nobenem registru in sploh nikjer na spletu. Resda je bila lani za kratek čas vpisana kot lastnica Izzisa, potem pa je za njo izginila vsaka sled, na njeno mesto je vstopila že omenjena Izzas Establishemnt, a po dostopnih podatkih ni videti, da bi šlo za preimenovanje.

Zakaj jima nismo 'izbrisali' premoženja

Kot smo prebrali v spletnih virih, so fundacije v Liechstensteinu lahko urejene različno. Prenos na fundacijo je lahko nepreklicni ali preklicni (unrevocable ali revocable). Če si ustanovitelji pridržijo pravico, da jo lahko nekoč razpustijo, lahko tudi zapišejo, da ob tem znova prevzamejo lastništvo nanjo prenesenih deležev. Če bi šlo za takšno fundacijo, bi po našem mnenju zakonca Login še vedno lahko šteli za lastnika deleža, saj bi imela pravico, da ga prevzameta nazaj. Pomembno je tudi, kdo so upravičenci prihodkov iz fundacije. Izo Login smo zato prosili za ustanovni akt ter tudi za razlago, kako sta ob prenosu na fundacijo uredila interese svoje družine. Prosili smo še, da nam pove morebitno novo ime fundacije. Ugibali smo namreč, da se je to morda v zadnjem letu spremenilo, ker fundacije nismo našli v registrih. »Morda se vam zdi to vohljaško,« smo ji pisali, »a v resnici gre pri tem, kar govorite, za velike stvari. Znane dobrodelne fundacije tega ne skrivajo. Mislimo, da je sestavni del dobrodelnosti tudi transparentnost (česar nikakor ne gre enačiti z bahanjem).« Vendar je Iza Login v svojem in moževem imenu odgovore na vsa ta vprašanja odklonila, češ da posegamo v njune zasebne zadeve, in je zato pretrgala stike z nami.

Ne gre za to, da Izi in Samu Loginu, ki si za svoj podjetniški uspeh zaslužita spoštovanje, nočemo ali ne moremo verjeti. Da bi se kdo v celoti odrekel svojemu premoženju, je sicer nenavadno oziroma skorajda edinstveno, ni pa nemogoče. Možno je, da je lastništvo vrhovne krovne družbe v Liechtensteinu Izzas Establishment zdaj porazdeljeno med dozdajšnje in nove družbenike Outfita7, ki je bil prej na Cipru, in da je pri tem delež Ize in Sama Logina dejansko nepovratno prenesen na neko dobrodelno fundacijo, tudi če je v registrih ni mogoče zaznati. Možno bi bilo tudi - ugibamo, ker pojasnila nismo dobili - da preoblikovanje lastniškega sistema še ni končano. Če se bo njuna donacija kasneje izkazala tudi dejansko, bomo zakonca Login seveda umaknili z vrha lestvice.