Lyst, ki ga je Sebastjan Trepča ustanovil leta 2010 skupaj z Britancem Chrisom Mortonom, je spletna tržnica visoke mode. Pravzaprav gre za platformo, podprto z zapletenimi algoritmi, na kateri gostuje več kot 12 tisoč različnih modnih znamk. Lyst rešuje eno izmed večjih težav spletnih nakupovalcev, ki iščejo natančno določen izdelek in porabijo zelo veliko časa z brskanjem po številnih straneh, da ga najdejo.
Rešitev deluje tako, da uporabnik ob prijavi izbere modne znamke in modne blogarje, ki so mu všeč. Na podlagi podatkov o uporabnikovem okusu in njegovih prejšnjih nakupih, opravljenih na tej strani, Lystovi programski roboti za vsakega posameznika oblikujejo personaliziran nabor modnih izdelkov. »Število izdelkov, ki jih mora nakupovalec pregledati, preden najde tistega pravega, se z 200 zmanjša na pet ali deset,« trdi Morton, ki je direktor podjetja, medtem ko Trepča skrbi za tehnološki razvoj.
Služijo s provizijami in podatki
Poslovni model mladega podjetja temelji na dveh virih prihodkov. Prvi so provizije od prodaje in se gibljejo med sedmimi in 20 odstotki. Drugi je po pisanju Financial Timesa (sami o poslovanju ne govorijo) bolj donosen: gre za prodajo pomembnih informacij o nakupnih navadah. »Trgovine in blagovne znamke lahko z našo pomočjo racionalizirajo nabavo, saj jim posredujemo informacije o tem, kakšne barve in velikosti se najbolje prodajajo ali pa katere izdelke kupci največkrat vrnejo. Svetujemo jim tudi, v katerih urah se stranke odločajo za spletno nakupovanje in kako se lahko trgovine na to pripravijo. Običajno je na normalen delovni dan največ obiska okoli šeste ure popoldne,« je za Financial Times povedal Morton.
Na leto zrastejo za štirikrat
Lystova največja trga sta ameriški in evropski, širijo pa se tudi v Azijo. Financial Times je septembra lani poročal, da Lyst na letni ravni dosega 400-odstotno rast prihodkov od prodaje in da ima okoli dva milijona mesečnih uporabnikov v 180 državah. V zadnjem poslovnem letu (končalo se je aprila) so presegli 150 milijonov dolarjev prodajnih prihodkov, kar je štirikrat več kot poslovno leto prej, je poročal portal TechCrunch. Pri Lystu trdijo, da povprečen nakup na njihovi strani znaša okoli 400 dolarjev (353 evrov). Trepča nam na podrobnejša vprašanja o poslovanju in morebitni dobičkonosnosti ni želel odgovoriti.
Podjetje ima sedež v Londonu, pisarno v New Yorku, skupaj pa zaposlujejo več kot 100 ljudi, tudi veliko Slovencev, saj je po besedah Trepče okoli 10 odstotkov (pet) inženirjev v londonski pisarni njegovih sonarodnjakov. Deset jih zaposlujejo v Ljubljani, kjer delajo na področju integracije partnerjev.
Kaj dela Lyst drugače
Lyst sicer ni ne prva ne edina platforma za visoko modo, ki združuje ponudbo različnih trgovin in oblikovalcev. Še uspešnejši je - vsaj po višini prejetih vložkov - prav tako londonski Farfetch. Podjetje, ustanovljeno leta 2008, je skupaj prejelo 175 milijonov evrov (Lyst 54 milijonov), zadnjih 76 milijonov evrov letošnjega marca. Vlagatelji podjetje ocenjujejo že na milijardo dolarjev, s čimer je Farfetch pridobil vstopnico za tako imenovani klub samorogov.
Ima pa Lyst po mnenju Mortona tri konkurenčne prednosti. Prvič, večji bazen ponudnikov modnih kosov - trenutno jih je na strani okoli 12 tisoč. Med njimi so tudi številni svetovni velikani: Alexander McQueen, Burberry, Topshop, Valentino in drugi. Drugič, »naša osredotočenost na razvoj algoritmov, ki personalizirajo izkušnjo za kupce na naši strani«. In tretjič, uporabniki imajo pri nekaterih znamkah možnost, da kos kupijo neposredno na strani Lysta. To pomeni, da jih platforma ob nakupu ne preusmeri na izvorno trgovino. »Univerzalni spletni voziček poveča delež dejansko izvedenih nakupov za do petkrat,« trdi Morton. V ta namen je Lyst razvil tudi lasten plačilni sistem. Za dobavo morajo medtem še vedno poskrbeti trgovine, kar pomeni, da Lystu ni treba imeti lastnih skladišč.
Vzponi in padci
Trepča ima glavno vlogo pri razvoju algoritmov in analitičnih orodij. Pravi, da so ga računalniki zanimali že v osnovni šoli, s programiranjem pa se je resneje začel ukvarjati v srednji šoli. Pozneje je delal za spletne agencije, a pravi, da ga vse skupaj niti ni preveč veselilo. Leta 2005 se je tako pridružil start- upu, ki se je ukvarjal z razvojem spletnih e-poštnih odjemalcev. »Ustvarili smo nekaj podobnega, kot je Googlov Gmail, in to prodali študentski organizaciji ŠOU. Ni bilo tako zelo slabo,« pravi.
V naslednjih letih pa ni šlo vse po načrtih. »Pridružil sem se dvema podjetjema, obe sta propadli, sam sem bankrotiral in se moral preseliti nazaj k staršem,« razlaga. Novo priložnost je dobil pri ekipi programerjev mladega podjetja Noovo - tega je soustanovil in vodil Andrej Nabergoj, ki danes živi in dela v Silicijevi dolini. »Delali smo raznovrstne zadeve, od družabnih omrežij do iskalnikov. Tudi tukaj se ni izšlo, zmanjkalo nam je denarja. Začel sem razmišljati o novih rešitvah.« In jo našel v takrat, bilo je leta 2008, vse bolj priljubljenih družabnih omrežjih. »Razvijal sem igre za družabna omrežja. Navadno smo jih prekopirali s Facebooka in jih prilagodili za MySpace. Nisem veliko pričakoval, potem pa smo dobili v prvem tednu pet tisoč uporabnikov, čez dva tedna pa 50 tisoč. Takrat sem prvič ugotovil, da se na internetu da zaslužiti,« razlaga sogovornik.
A razvijanje iger kmalu ni več bil dovolj velik izziv. Kot pravi, se je želel ukvarjati z nečim, »kar ustvarja dodano vrednost za ljudi«.
Novo življenje v Londonu
Ideje še ni imel, je pa upal, da jo bo našel v Londonu. Tja se je leta 2009 preselil skupaj z dekletom, ki je tam imelo študijske obveznosti. »Imel sem nekaj denarja, a nobenih konkretnih načrtov. Udeleževal sem se podjetniških dogodkov, kmalu začel delati kot pogodbenik za različna podjetja in obenem ustvarjal mrežo poznanstev.« Eden izmed ljudi, ki jih je Trepča spoznal, je bil Chris Morton, mladi londonski investitor. Morton je takrat podrobno spremljal revolucijo spletnih trgovin, priložnost za lasten posel pa je prepoznal v svetu mode. »Sam o modi nisem imel pojma. Sem pa pregledal industrijo in ugotovil, da so njihove spletne storitve tehnično na zelo nizki ravni. Vse je bilo zelo kaotično,« razlaga Trepča.
In sta začela. Najela sta dve mizi v enem izmed londonskih sodelavnih oziroma coworking prostorov. »Chris je tipkal e-pošto, jaz pa razvijal kodo. Dva meseca sem delal po 18 ur na dan, podnevi kot pogodbenik za različna podjetja, ponoči za Lyst,« svoje prve podjetniške korake v tujini opisuje 33-letni Trepča.
Algoritmi, ki pomagajo pri nakupih
Prva ideja za Lyst je bila sicer bolj kot spletni tržnici blizu družabnemu omrežju, na katerem bi si uporabniki med seboj izmenjevali modne nasvete in priporočila. A sta ustanovitelja ugotovila, da takšen model ne deluje, saj »ni nujno, da bo nekdo nekaj kupil, pa čeprav mu to priporoča njegov prijatelj«. Trepča se je nato zakopal v podatke ter na podlagi tako imenovanega rudarjenja in strojnega učenja začel razvijati algoritme, ki bi nakupovalcem vnaprej predlagali personalizirane nakupne sezname. Kot nekakšen Twitter, ki uporabnike obvešča o zanimivih izdelkih. »Rešitev je zdaj imela več funkcij za nakup kot pa za všečkanje in deljenje. In to je naredilo pravi bum,« pojasnjuje Trepča.
Vlagatelji imajo radi Lyst
V osmih mesecih sta z lastnim denarjem dokončala prototip in se nato odpravila na lov za vlagatelji. Trepča pravi, da je bilo zanimanja veliko, novembra 2010 sta tako dobila prvi semenski kapital v višini 950 tisoč funtov (1,3 milijona evrov). V start-up sta vložila sklada tveganega kapitala Accel (ta je vložil tudi v Facebook in Spotify) in Ventrex. Vmes sta razvijala in dopolnjevala platformo, z denarjem pa zaposlila nekaj dodatnih ljudi in najela pisarno, »bolj podobno garaži«.
Podjetje je medtem raslo, se širilo in pridobivalo nove finančne injekcije. Poleti 2012 so Accel in še trije vlagatelji v Lyst vložili pet milijonov dolarjev (4,5 milijona evrov). »Tega leta smo v primerjavi z letom 2011 zrasli za 10-krat. Prodali smo do dva milijona kosov oblačil na mesec in začeli delati denar,« razlaga Trepča. Nova prelomnica je sledila lani s še eno, 14 milijonov dolarjev (12,5 milijona evrov) vredno naložbo šestih skladov in več poslovnih angelov. Vložek je kot vodilni vlagatelj vodil sklad Balderton Capital, ki je med drugim podprl MySQL, razvijalca največje odprtokodne programske opreme za upravljanje podatkovnih baz, ki ga je pozneje kupili tehnološki velikan Oracle.
Ko v tvoje podjetje vlaga 13. najbogatejši Zemljan
Da je trg spletnih trgovin za visoko modo še vedno zares vroč, dokazuje zadnja, aprilska naložba v Lyst. Konzorcij vlagateljev je skupaj zbral 40 milijonov dolarjev (36 milijonov evrov). Del vložka je prek svojega investicijskega sklada prispeval tudi Bernard Arnault, z 38 milijardami dolarjev premoženja 13. najbogatejši Zemljan. Arnault je med drugim lastnik znamk Moët Hennessy in Louis Vuitton. Lyst je denar namenil okrepitvi trženjskega in inženirskega oddelka.
Skupno je torej Lyst od vlagateljev do danes dobil 54 milijonov evrov, s tem pa je Trepča postal slovenski (so)ustanovitelj start-upa, ki je prejel daleč največ denarja. Na lestvici mu sledi Layer, razvijalec komunikacijskih rešitev, ki je dobil 22 milijonov evrov - v ZDA ga je skupaj z Američanom Ronom Pamerijem ustanovil Tomaž Štolfa. Kakšna je ocenjena vrednost Lysta, Morton in Trepča ne razkrivata. Prav tako ni znano, kolikšen delež ima v podjetju Trepča.
Ustanovitelji si morajo biti podobni, ampak ne preveč
Slovenski podjetnik se je tudi po nekaterih bridkih izkušnjah v start-upih, bankrotu in selitvi nazaj k staršem vsakič znova pobral in zgradil milijonsko podjetje. Pravi, da je pri vsem tem najpomembnejša ekipa, še zlasti pa sodelovanje med ustanovitelji. »Ti morajo biti komplementarni, ampak ne preveč. Imeti morajo enake vrednote, podobne osebnosti, ampak čisto drugačne veščine. Vedno se je treba učiti in iskati pravo pot. Te pa ne najdeš, če trmasto slediš svojim načelom in prepričanjem, ampak tako, da ugotoviš, kaj dejansko deluje in kaj ne,« še pravi Trepča.
