V torek se je na kazenskem sodišču v Luksemburgu začelo sojenje trojici, ki je razkrila afero Luxleaks. Obtoženi so Antoine Deltour in Raphael Halet, ki sta delala v revizijski agenciji PricewaterhouseCoopers, ter novinar Edouard Perrin. Novembra 2014 so objavili več tisoč dokumentov o tajnih sporazumih, s katerimi so luksemburški finančni organi nadnacionalnim družbam odobrili popuste pri plačilu davčnih obveznosti. Kot ocenjujejo, je 340 podjetij, med njimi Apple, Ikea in Pepsi, tako imelo milijardne koristi.
Trojici, ki je to razkrila, zdaj grozijo kazni do petih let zapora in plačila do 1,25 milijona evrov denarne kazni. Sporni davčni sporazumi so bili sklenjeni v času, ko je bil luksemburški premier Jean-Claude Juncker, ki zdaj vodi evropsko komisijo in sprejema ukrepe proti izogibanju davčnim obveznostim.
let zapora grozi žvižgačem, ki so razkrili sporne sporazume luksemburških finančnih organov, ki so nadnacionalkam dali milijardne odpustke.
Prav minulo soboto pa so se finančni ministri EU v Amsterdamu zavzeli za odločen boj proti davčnim goljufijam in pri tem poudarili ukrepe za razkritje podatkov o dejanskih lastnikih podjetij in bančnih računov v davčnih oazah. Razpravo so spodbudili dokumenti davčnosvetovalne družbe Mossack Fonseca, ki jih je razkril mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev.
Če menite, da razlika med obravnavo luksemburških in panamskih žvižgačev priča o povečani občutljivosti za davčne goljufije, ne pozabite, da je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker tudi afero Luxleaks razglasil kot povod za ukrepe evropske komisije, med katerimi je direktiva o razkrivanju podatkov o davčnih dogovorih posameznih držav z nadnacionalkami. Svojega mnenja o sojenju luksemburškim žvižgačem pa ni želel razkriti, češ da ne more komentirati postopka, ki teče pred sodiščem.