Sosed sosedu avto: poslovna ideja po tujih zgledih

V Sloveniji je promet po podatkih Agencije RS za okolje leta 2009 proizvedel 27,4 odstotka izpustov toplogrednih plinov, od tega 99 odstotkov cestni promet; številke po svetu niso nič drugačne. Nič čudnega, da človeštvo išče rešitve prometne zagate. Rešitve pa so obenem lahko tudi priložnost za zaslužek. Po drugi strani je namreč na svetu na milijone zasebnih avtomobilov, ki so razmeroma velika naložba, vendar so slabo izkoriščeni. Ena od smernic je spraviti čim več ljudi v eno vozilo, tako imenovani carpooling, druga spraviti eno vozilo med čim več ljudi, tako imenovani car sharing. Zlasti zadnji, posoja avtomobilov, je postal v svetu že kar velik posel. Ideja je padla na plodna tla tudi v Sloveniji: nastal je podjetniški projekt PosodiAvto, o katerem za zdaj lahko govorimo le v prihodnjiku.

Posojanje avtomobilov deluje na podoben princip kot mestna izposoja koles v Ljubljani in po novem tudi v Kopru: uporabniki vozilo odklenejo, uporabljajo, plačajo uporabnino, ga napolnijo z gorivom in vrnejo v obtok. Uveljavila sta se dva pristopa: vozni park zagotavlja bodisi družba, ki upravlja posojanje avtomobilov, bodisi shema vključuje zasebne lastnike, ki svoj avto oddajajo v času, ko vozila ne potrebujejo. Zadnji naj bi, kot predvideva ameriška revija Time, sčasoma prevladal nad prvim.

Izkušnje z vseh celin

Začetki izposoje avtomobila segajo že v štirideseta leta minulega stoletja v Švico, sistem, kot ga poznamo danes, pa je postal priljubljen v devetdesetih, ugotavljata Susan A. Shaheen in Adam P. Cohen z univerze v Kaliforniji v mednarodni študiji te dejavnosti. Koncept so usvojili tudi čez lužo v ZDA in Kanadi, nato še na drugih celinah. S širjenjem spleta in pametnih telefonov je ponudba eksplodirala.

Največji na svetu je danes ameriški ZipCar s 650 tisoč uporabniki in z voznim parkom 9500 vozil v 19 ameriških mestih in 250 univerzitetnih kampusih. Analitiki predvidevajo, piše Time, da se bo v različne mreže izposoje avtomobilov do leta 2016 v Severni Ameriki vključilo 4,4 milijona ljudi. V Evropi sta se najbolj uveljavila nizozemsko-nemški Greenwheels (v Nemčiji prej StattAuto) ter britanski Streetcar. Kot prvi, ki se je domislil izposoje že obstoječih avtomobilov med ljudmi (pristop peer-to-peer), se oglašuje sistem WhipCar iz Velike Britanije, v Londonu naj bi letos zaživela še medsosedska izposoja easyCar. Podoben sistem poznajo tudi v Španiji pod imenom Social Car in Franciji, kjer je CityZenCar.

Ekonomske in ekološke prednosti

Avtorja raziskave napovedujeta, da bo ponudba izposoje avtomobilov še rasla, saj pomeni sistem rešitev v preobilju pločevine in alternativo pomanjkljivemu javnemu prevozu, izboljšuje socialne odnose, predvsem pa niža stroške in negativne vplive na okolje. Eno posojeno vozilo, ugotavljata Shaheen in Cohen, nadomesti od štiri do deset avtomobilov v Evropi ter od šest do 23 v Severni Ameriki, uporabniki pa z njim v povprečju prevozijo 44 odstotkov manj kilometrov. Izpusti so s tem manjši za 39 do 54 odstotkov, nekateri ponudniki v svoj vozni park vključujejo tudi električna ali hibridna vozila.

Izposoja tudi v Ljubljani

Karavani smo se z novim letom pridružili tudi v Sloveniji: skupina mladih podjetnikov je na noge (oziroma splet) postavila storitev PosodiAvto (www.posodiavto.si). »Po naših podatkih je v Ljubljani od 20 do 30 odstotkov prebivalcev, ki avto uporabljajo le nekajkrat na teden. Povprečno se z njim vozijo uro in pol na dan, preostali čas avto miruje. Z našo storitvijo želimo zato lastnike takih avtomobilov spodbuditi, da jih medtem posojajo drugim in s tem zmanjšajo količino avtomobilov na cesti,« pojasnjuje soustanovitelj Lev Piautzer.

Projekt je trenutno še na začetku, v dveh letih pa Piautzer pričakuje, da bo postal dobičkonosen. Do konca leta želi v Ljubljani ponujati 200 vozil. Storitev cilja predvsem na mlade, stare od 25 do 35 let, ki še niso tako navezani na avtomobile, imajo raznolik življenjski slog in so (sploh v teh časih) brez višjega rednega dohodka. Kot posojevalce avtomobilov Piautzer vidi Ljubljančane, ki avtomobil uporabljajo zgolj občasno ali samo ob koncu tedna, pozneje pričakujejo, da se bodo sistemu pridružili tudi vozači iz primestij.

V začetni fazi bo sistem deloval na ravni soseske oziroma lokalne skupnosti: lastniki bodo vozila ponujali v bližini živečim ali delujočim članom storitve. Piautzer se je zato po pomoč obrnil na Mestno občino Ljubljana (MOL), a ker je projekt še nedorečen, tudi konkretnega sodelovanja še ni. So pa na MOL-u za to zainteresirani in bodo, ko bo projekt dodelan, razmislili o možnosti sodelovanja pri obveščanju v soseskah ter zagotavljanju posebnih parkirnih prostorov v soseskah in v mestnem središču.

Odklepanje s ključi ali kartico

Lastnik takega avtomobila in njegov izposojevalec se registrirata na spletni strani PosodiAvto.si. Lastnik določi urnik in lokacijo, kdaj bo vozilo na voljo ter ceno, lahko še druge pogoje uporabe (dovoljeno kajenje v avtu, prevažanje domačih živali, največ prevoženih kilometrov ipd.). Izposojevalci plačujejo članarino. Ko izposojevalci po spletu ali pametnem telefonu izberejo trenutno razpoložljivo vozilo za rezervacijo, to najprej potrdi lastnik. Kolikšni bodo članarina ter zavarovanje vozila in oseb, še ne vedo, priporočena cena najema pa bo pet evrov na uro oziroma 25 na dan (brez stroškov za gorivo).

Ključe vozil lahko lastniki uporabnikom predajo osebno (in s tem povečajo medsebojno zaupanje, a upočasnijo postopek) ali vgradijo napravo GPS, ki uporabnikom s pomočjo pametnega telefona omogoča odklepanje vozila. Napravo bo priskrbel PosodiAvto, financirali jo bodo lastniki sami, a se jim bo vložek z izposojo hitro povrnil, je prepričan Piautzer.

Kaj pa varnost?

Najpomembnejša bosta varnost ljudi in miren spanec lastnikov, zato bodo ponujali zavarovanja zunanjih partnerjev. PosodiAvto bo sprejel le vozila, ki bodo ustrezala pogojem uporabe, prav tako bodo posebni pogoji za sprejem voznikov, zagotavlja Piautzer. Z zavarovalnicami pogovori še potekajo. Z napravo GPS bodo lahko lastniki tudi v vsakem trenutku vedeli, kje je njihovo vozilo. Če bodo uporabniki poškodovali ali umazali vozilo, jih bodo oglobili, zatrjuje Piautzer, saj se bodo v sistem registrirali s kreditno kartico. Za še več varnosti in medsebojnega zaupanja bodo poskrbeli na spletnem portalu, saj bodo lahko lastniki in uporabniki vpisovali izkušnje drugega z drugim.