V mestne občine pljuskajo evropski milijoni. Kako pametno bodo denar porabili Janković, Šrot, Fištravec, Popovič in drugi župani? V mestne občine pljuskajo evropski milijoni. Kako pametno bodo denar porabili Janković, Šrot, Fištravec, Popovič in drugi župani? V 11 mestnih občinah te dni začenjajo gradnjo prvih projektov iz več kot 139-milijonskega svežnja naložb v urbani razvoj; naredili smo pregled, kateri projekti vse se bodo gradili in koliko bodo stali.
Vrhničana z napravo, ki iz zraka proizvaja pitno vodo in s katero sta prepričala tudi bivšega menedžerja v Applu in Googlu Vrhničana z napravo, ki iz zraka proizvaja pitno vodo in s katero sta prepričala tudi bivšega menedžerja v Applu in Googlu Robert Slavec in sin Aljaž sta konec maja zmagala na slovenskem tekmovanju za start-upe s področja energetike in zelenih tehnologij PowerUp. Žirijo sta prepričala s prototipom naprave, ki, če nekoliko poenostavimo, iz zraka proizvaja pitno vodo.
(intervju, Sandi Češko) Patenti in licence Studia Moderna so stoodstotno v moji lasti (intervju, Sandi Češko) Patenti in licence Studia Moderna so stoodstotno v moji lasti Sandi Češko, eden najbogatejših Slovencev, pravi, da je oportunistični podjetnik, torej človek, ki išče priložnosti in jih razvija; v intervjuju opisuje tako uspešne primere kot neuspehe.
Kako sta Estonca začela s tremi tisočaki in v petih letih zgradila milijardni Taxify Kako sta Estonca začela s tremi tisočaki in v petih letih zgradila milijardni Taxify Zgodba Taxifya se je začela s tri tisoč evri, ki si jih je Markus Villig pri 19 letih sposodil od staršev. Z bratom Martinom je v petih letih razvil podjetje z aplikacijo za naročanje prevozov, ki je po zadnji investiciji na čelu z Daimlerjem vredno več kot milijardo evrov.

Sosed sosedu avto: poslovna ideja po tujih zgledih

07.03.2012  07:00
Trend posojanja avtomobilov, ki je v zadnjih letih v Evropi in svetu postal že omembe vreden posel, je zasejal poslovno idejo tudi pri nas.

V Sloveniji je promet po podatkih Agencije RS za okolje leta 2009 proizvedel 27,4 odstotka izpustov toplogrednih plinov, od tega 99 odstotkov cestni promet; številke po svetu niso nič drugačne. Nič čudnega, da človeštvo išče rešitve prometne zagate. Rešitve pa so obenem lahko tudi priložnost za zaslužek. Po drugi strani je namreč na svetu na milijone zasebnih avtomobilov, ki so razmeroma velika naložba, vendar so slabo izkoriščeni. Ena od smernic je spraviti čim več ljudi v eno vozilo, tako imenovani carpooling, druga spraviti eno vozilo med čim več ljudi, tako imenovani car sharing. Zlasti zadnji, posoja avtomobilov, je postal v svetu že kar velik posel. Ideja je padla na plodna tla tudi v Sloveniji: nastal je podjetniški projekt PosodiAvto, o katerem za zdaj lahko govorimo le v prihodnjiku.

piautzer
V tujini izposoja zasebnih avtomobilov že več let prinaša dobičke, pri nas pa se bo šele začelo. Projekt Leva Piautzerja in kolegov PosodiAvto je še v idejni fazi, a začelo naj bi se že letos.

Posojanje avtomobilov deluje na podoben princip kot mestna izposoja koles v Ljubljani in po novem tudi v Kopru: uporabniki vozilo odklenejo, uporabljajo, plačajo uporabnino, ga napolnijo z gorivom in vrnejo v obtok. Uveljavila sta se dva pristopa: vozni park zagotavlja bodisi družba, ki upravlja posojanje avtomobilov, bodisi shema vključuje zasebne lastnike, ki svoj avto oddajajo v času, ko vozila ne potrebujejo. Zadnji naj bi, kot predvideva ameriška revija Time, sčasoma prevladal nad prvim.

Izkušnje z vseh celin

Začetki izposoje avtomobila segajo že v štirideseta leta minulega stoletja v Švico, sistem, kot ga poznamo danes, pa je postal priljubljen v devetdesetih, ugotavljata Susan A. Shaheen in Adam P. Cohen z univerze v Kaliforniji v mednarodni študiji te dejavnosti. Koncept so usvojili tudi čez lužo v ZDA in Kanadi, nato še na drugih celinah. S širjenjem spleta in pametnih telefonov je ponudba eksplodirala.

Največji na svetu je danes ameriški ZipCar s 650 tisoč uporabniki in z voznim parkom 9500 vozil v 19 ameriških mestih in 250 univerzitetnih kampusih. Analitiki predvidevajo, piše Time, da se bo v različne mreže izposoje avtomobilov do leta 2016 v Severni Ameriki vključilo 4,4 milijona ljudi. V Evropi sta se najbolj uveljavila nizozemsko-nemški Greenwheels (v Nemčiji prej StattAuto) ter britanski Streetcar. Kot prvi, ki se je domislil izposoje že obstoječih avtomobilov med ljudmi (pristop peer-to-peer), se oglašuje sistem WhipCar iz Velike Britanije, v Londonu naj bi letos zaživela še medsosedska izposoja easyCar. Podoben sistem poznajo tudi v Španiji pod imenom Social Car in Franciji, kjer je CityZenCar.

Ekonomske in ekološke prednosti

Avtorja raziskave napovedujeta, da bo ponudba izposoje avtomobilov še rasla, saj pomeni sistem rešitev v preobilju pločevine in alternativo pomanjkljivemu javnemu prevozu, izboljšuje socialne odnose, predvsem pa niža stroške in negativne vplive na okolje. Eno posojeno vozilo, ugotavljata Shaheen in Cohen, nadomesti od štiri do deset avtomobilov v Evropi ter od šest do 23 v Severni Ameriki, uporabniki pa z njim v povprečju prevozijo 44 odstotkov manj kilometrov. Izpusti so s tem manjši za 39 do 54 odstotkov, nekateri ponudniki v svoj vozni park vključujejo tudi električna ali hibridna vozila.

Izposoja tudi v Ljubljani

Karavani smo se z novim letom pridružili tudi v Sloveniji: skupina mladih podjetnikov je na noge (oziroma splet) postavila storitev PosodiAvto (www.posodiavto.si). »Po naših podatkih je v Ljubljani od 20 do 30 odstotkov prebivalcev, ki avto uporabljajo le nekajkrat na teden. Povprečno se z njim vozijo uro in pol na dan, preostali čas avto miruje. Z našo storitvijo želimo zato lastnike takih avtomobilov spodbuditi, da jih medtem posojajo drugim in s tem zmanjšajo količino avtomobilov na cesti,« pojasnjuje soustanovitelj Lev Piautzer.

Projekt je trenutno še na začetku, v dveh letih pa Piautzer pričakuje, da bo postal dobičkonosen. Do konca leta želi v Ljubljani ponujati 200 vozil. Storitev cilja predvsem na mlade, stare od 25 do 35 let, ki še niso tako navezani na avtomobile, imajo raznolik življenjski slog in so (sploh v teh časih) brez višjega rednega dohodka. Kot posojevalce avtomobilov Piautzer vidi Ljubljančane, ki avtomobil uporabljajo zgolj občasno ali samo ob koncu tedna, pozneje pričakujejo, da se bodo sistemu pridružili tudi vozači iz primestij.

V začetni fazi bo sistem deloval na ravni soseske oziroma lokalne skupnosti: lastniki bodo vozila ponujali v bližini živečim ali delujočim članom storitve. Piautzer se je zato po pomoč obrnil na Mestno občino Ljubljana (MOL), a ker je projekt še nedorečen, tudi konkretnega sodelovanja še ni. So pa na MOL-u za to zainteresirani in bodo, ko bo projekt dodelan, razmislili o možnosti sodelovanja pri obveščanju v soseskah ter zagotavljanju posebnih parkirnih prostorov v soseskah in v mestnem središču.

Odklepanje s ključi ali kartico

Lastnik takega avtomobila in njegov izposojevalec se registrirata na spletni strani PosodiAvto.si. Lastnik določi urnik in lokacijo, kdaj bo vozilo na voljo ter ceno, lahko še druge pogoje uporabe (dovoljeno kajenje v avtu, prevažanje domačih živali, največ prevoženih kilometrov ipd.). Izposojevalci plačujejo članarino. Ko izposojevalci po spletu ali pametnem telefonu izberejo trenutno razpoložljivo vozilo za rezervacijo, to najprej potrdi lastnik. Kolikšni bodo članarina ter zavarovanje vozila in oseb, še ne vedo, priporočena cena najema pa bo pet evrov na uro oziroma 25 na dan (brez stroškov za gorivo).

Ključe vozil lahko lastniki uporabnikom predajo osebno (in s tem povečajo medsebojno zaupanje, a upočasnijo postopek) ali vgradijo napravo GPS, ki uporabnikom s pomočjo pametnega telefona omogoča odklepanje vozila. Napravo bo priskrbel PosodiAvto, financirali jo bodo lastniki sami, a se jim bo vložek z izposojo hitro povrnil, je prepričan Piautzer.

Kaj pa varnost?

Najpomembnejša bosta varnost ljudi in miren spanec lastnikov, zato bodo ponujali zavarovanja zunanjih partnerjev. PosodiAvto bo sprejel le vozila, ki bodo ustrezala pogojem uporabe, prav tako bodo posebni pogoji za sprejem voznikov, zagotavlja Piautzer. Z zavarovalnicami pogovori še potekajo. Z napravo GPS bodo lahko lastniki tudi v vsakem trenutku vedeli, kje je njihovo vozilo. Če bodo uporabniki poškodovali ali umazali vozilo, jih bodo oglobili, zatrjuje Piautzer, saj se bodo v sistem registrirali s kreditno kartico. Za še več varnosti in medsebojnega zaupanja bodo poskrbeli na spletnem portalu, saj bodo lahko lastniki in uporabniki vpisovali izkušnje drugega z drugim.

Računica

Zaslužki niso zanemarljivi

Stroški izposoje avtomobila so brez dvoma neprimerno nižji od lastništva, izposoja pa se splača tudi lastniku: če svoje vozilo ponuja deset ur na teden po pet evrov na uro, lahko v mesecu dni zasluži 400 evrov. Lastnik Steve Morris iz San Francisca, kot piše Time, je od marca lani do januarja letos z 68-kratno izposojo svojega forda escapa zaslužil 2860 dolarjev.

Nevarnost - Priložnost

Pridružuje se tudi avtomobilska industrija

Posojanje avtomobilov v temelju ni ravno dobra novica za avtomobilsko industrijo, ki seveda hoče prodati čim več avtomobilov. Vendar so proizvajalci v car sharingu sčasoma prepoznali priložnost in tudi sami sedli na ta vlak. Na posodo dajejo svoje lastne avtomobile, kar je po eni strani vir prihodka, po drugi strani pa tudi promocija avtomobilov določene znamke, zaradi česar se utegnejo uporabniki pozneje odločiti tudi za nakup. Zlasti radi se odločajo za ponudbo električnih avtomobilov.

BMW je v Berlinu, Düsseldorfu in Münchnu nedavno zagnal projekt DriveNow. DaimlerjevCar2Go v Severni Ameriki in Evropi ponuja zgolj električne smarte, enako Auto bleue v Nici in Autolib v Parizu, ki je začel delovati lanskega decembra. S hibridi se poigravata kanadski AutoShare ter ameriška I-GO in PhillyCarShare.

Proizvajalci avtomobilov so tako začeli konkurirati svojim naravnim sovražnikom − podjetjem, ki organizirajo medsebojno izposojo avtomobilov. A ne vedno. General Motors je lansko jesen vložil tri milijone dolarjev v zasebno podjetje RelayRides, ki v ZDA lastnikom avtomobilov omogoča, da svoje avtomobile posojajo ljudem po ceni, ki jo sami določijo. Od začetka projekta junija 2010 se je med posojevalce sicer vpisalo le pet tisoč ljudi. Voznemu parku zasebnih lastnikov se bodo po novem pridružili tudi GM-ovi avtomobili.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Dva meseca pred Eurobasketom z MOL še ni dogovora o financiranju 72

Ljubljanska občina, ki jo vodi Zoran Janković, si posamezne odprte postavke razlaga povsem nasprotno in v izrazito škodo Košarkarske...

AVTO
Novice
Novice Župančičeva - nova ljubljanska prometnica; MOL: Iščemo rešitve 23

Z novo prometno ureditvijo v Ljubljani so se velike količine prometa preselile na okoliške, precej manj pretočne ulice.

FINANCE
Članki
Članki Jankovićevi omejili cene taksi prevozov v prestolnici 23

Taksistom, ki odloka ne bodo spoštovali, bo ljubljanska občina zaračunala 1.200 evrov kazni

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova: Z Jankovićem nisva sprta 63

Ljubljanski župan Zoran Janković je premierki Alenki Bratušek predstavil odprta vprašanja med glavnim mestom in vlado, o tem, kdo bo...

FINANCE
Članki
Članki Zakon o javnih skladih ne bo obravnavan po skrajšanem postopku 3

Novi predlog zakona bi omogočil nenadzorovano zadolževanje javnih skladov brez poroštev, je v razpravi dejal prvi poslanec SDS Jože...

FINANCE
Članki
Članki Nadzorniki MOL: Stožice so občino stale 63,7 milijona evrov 5

Nadzorniki MOL županu Zoranu Jankoviću nalagajo, naj poskrbi za transparentnost poslov z Grepom; trenutno občina ne zna pojasniti,...

FINANCE
Članki
Članki Ljubljanski svetniki na račun meščanov po 'internih' kosilih 16

Svetniške skupine sredstva za reprezentanco porabljajo za srečanja članov svetniških klubov in ne za protokolarne namene, kot je...

FINANCE
Članki
Članki Svetniško življenje: Viski, drage večerje in ipadi 40

Kako so svetniki ljubljanske občine lani porablili 200 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja, namenjenega za delo v mestnem svetu