Lestvico stotih najbogatejših delamo že sedem let. Na njej sta se v tem času postopoma zamenjali približno dve tretjini imen. V večini primerov gre za normalne podjetniške preobrate: nekaterim se nasmehne sreča, nekaterim spodleti, največ pa je premešala kriza. S krizo je prišel čas za poslovni Pokaži, kaj znaš, smo zapisali že lani. Če lahko pri tem govorimo o kakšnem splošnem vzorcu, vidim enega, ki je pravzaprav razveseljiv: z lestvice je izginila večina tajkunov v slabšalnem pomenu besede, torej tistih, ki so se povzpeli s poslovnimi mahinacijami. Cela četica jih je pristala pred sodišči, za družbo nečastna resnica pa je, da niso propadli zato, ker bi jih zaradi učinkovitosti kriminalistov in pravosodnega sistema ujela roka pravice, ampak jih je roka pravice ujela zato, ker so zaradi finančne krize propadli in niso več mogli z navideznim denarjem plačevati svojih računov.
Drugi razvidni vzorec je, da so časi danes bolj naklonjeni previdnim podjetnikom. Še pred nekaj leti smo v nebo kovali pogum za uresničevanje velikih idej, čeprav z izposojenim denarjem. Danes gre praviloma bolje previdnim podjetnikom, ki napredujejo korak za korakom, po možnosti predvsem z vlaganjem minulih dobičkov ali z vključevanjem novih vlagateljev, ki vstopajo v podjetja kot solastniki.
Dober teden, preden smo poslali Managerja v tiskarno, nam je eden od visokouvrščenih na lestvici, potem ko smo mu sporočili naše vrednotenje njegovega premoženja, ponudil še nedostopne lanske podatke o družbah v skupini, da bi bila ocena prava - in s tem ni mislil, naj bo čim nižja. Ne nazadnje, je rekel nenavadno sproščeno, je to tudi nekakšno priznanje. Spomnila sem se, kako se je isti gospod odzval pred nekaj leti, ko smo njegovo podjetje šele odkrili: bil je zategnjen, skorajda srdit, uporabil je vse mogoče prijeme, da bi nas prepričal, naj ga z lestvice izpustimo.
Naj poudarim, da je ta gospod podjetnik, ki nima česa skrivati. Ničesar ni ukradel, pred desetletji se mu je utrnila dobra ideja, ki ji je posvetil življenje in se mu je to obrestovalo. Taki preobrati v odzivih me razveselijo. Dobim občutek, da z lestvico najbogatejših ne delamo samo nekaj zanimivega, ampak celo nekaj malce koristnega. Prispevamo drobec k miselnosti, da je uspeh dobra stvar in da ni nič umazanega v tem, če se ta izrazi tudi v številkah, v vrednosti, v denarju. Vrednost podjetja je pač eno od meril podjetniškega uspeha. Pa četudi se marsikateri podjetniki posla niso lotili z mislijo na prihodnje milijone, čeprav podjetja ne mislijo prodati in tudi če iz njega ne vlečejo velikih vsot denarja in ga pretapljajo v jahte ter drage avtomobile.
Prav tisti, ki tega zadnjega ne počno v pretiranem obsegu, ki torej dobiček namenjajo za širjenje dejavnosti, na lestvici napredujejo najhitreje. Ti povečujejo ne le lastno bogastvo, ampak tudi bogastvo družbe: plačujejo davke in zaposlujejo ljudi. To velja celo za slovenske podjetnike v tujini. Zvezda mobilnih aplikacij Outfit7 s sedežem na Cipru na primer prav zdaj išče več strokovnjakov, nekatere od njih želijo zaposliti v Sloveniji. V Sloveniji zaposluje tudi ameriška Celtra (njenih lastnikov za zdaj sicer še ni na lestvici). Slovenski podjetnik s sedežem v tujini lahko tudi odpre vrata tukajšnjim podjetjem za nove posle na tujem. Zato za konec ukradimo misel nemški reviji Manager, ki je v svoji oktobrski lestvici 500 najbogatejših Nemcev zapisala: Najbogatejši Nemci povečujejo blaginjo države. Več ko je na naši lestvici poštenih podjetnikov - in zdaj so že močno v večini -, bolj to velja tudi za Slovenijo.