Gor
Rolf Müller-Grünow: Henkel pod nemškim vodstvom
Mariborskemu Henklu je z zamenjavo na vrhu uspelo presenetiti, čeprav se je Rolf Müller-Grünow na prevzem funkcije od upokojene dosedanje direktorice Melite Ferlež intenzivno pripravljal že od lanskega septembra, ko se je preselil v Slovenijo. Grünow, inženir tehnologije embalaže, star 44 let, je v Henklu že 14 let. Nazadnje je vodil proizvodne lokacije poslovnega segmenta Henkel Beauty Care v nemškem Viersenu, pred tem pa njihovo tovarno v Tuniziji. Pravi, da je vodenje podjetja v Mariboru zanj velika čast, pa tudi izziv, saj v Henklu pričakujejo vedno nove izboljšave in večjo produktivnost. Kljub temu, pravi, za zaposlene v mariborskem podjetju ne bo večjih sprememb zaradi menjave direktorja, saj so pomembna pravila delovanja in način komuniciranja v vseh Henklovih podjetjih po svetu enotna. Povrhu zanj kulturne razlike ne pomenijo ovire, kar potrjuje tudi njegova izbira partnerice: poročen je z Romunko. Intervju z njim in dosedanjo direktorico Melito Ferlež lahko preberete v članku Intervju: Boj za Maribor gre iz slovenskih v nemške roke.
Nasledniku predaja drugo največje podjetje v skupini
Pod vodstvom Melite Ferlež (na sliki zgoraj) je Henkel Maribor postal drugo največje proizvodno podjetje te nemške multinacionalke. Zaradi uspešnega dela je leta 2013 prejela tudi nagrado Časnika Finance za izjemne gospodarske dosežke. Po 15 letih, odkar je najprej prevzela odgovornost za razvoj proizvodne lokacije v Mariboru, pozneje pa postala direktorica podjetja ob Dravi, se je Ferleževa z novim letom poslovila od Henkla in se pri 60 letih upokojila. Najvišja starostna meja za vodilna mesta v Henklu je 62 let.
Iz bančništva v lizing
Nekdanji član uprave Gorenjske banke Srečko Korber se je po osmih mesecih od odstopa znova vrnil v banko, a tokrat v DBS, kjer od začetka leta vodi DBS Leasing. Korber je bil v Gorenjski banki 13 let, tja pa je prišel iz SKB-ja. Še pred odhodom iz Gorenjske banke so ga kriminalisti ovadili, saj naj bi skupaj z drugimi člani vodstva za več milijonov evrov oškodoval banko in storil več kaznivih dejanj zoper gospodarstvo. Korber je trdil, da ovadbe niso razlog za njegov odhod iz Gorenjske banke, in takrat napovedal, da se ne bo več ukvarjal z bančništvom.
Nesojeni gospodarski minister odšel v Srbijo
Ta mesec je Tomaž Orešič postal član uprave in izvršni direktor podjetja Elektroprivreda Srbije. Orešič ima večletne izkušnje v mednarodnih podjetjih. V srbsko podjetje prihaja iz finske VaasaEFT, kjer je bil direktor za poslovni razvoj, pred tem pa je bil v EFT Group direktor za zahodno in srednjo Evropo. Orešiča se spomnimo tudi kot Pahorjevega kandidata za gospodarskega ministra, a to zaradi padca vlade ni postal. Kot dolgoletni član stranke LDS je Orešič leta 2010 tudi kandidiral za mariborskega župana, bil izvoljen za mestnega svetnika, a je zaradi nedelovanja sveta čez dve leti odstopil.
Alpinist osvojil vrh Avtente
Avtento, članico skupine Telekom, od novega leta vodi Miha Praunseis. Novi direktor Avtente je prišel iz Iskre Sistemov, pred tem je vodil računalniško podjetje Oria. Ima dolgoletne vodstvene in razvojne izkušnje v IT-industriji. Po diplomi na mariborski ekonomski fakulteti je končal še IECD Bled. V prostem času je strasten alpinist, med drugim je osvojil tudi nekaj šesttisočakov.
Iz banke ponovno v časopisno hišo
Z novim letom je vodenje mariborskega Večera, ki je lani dobil nove lastnike, ponovno prevzel Marko Tišma. Ta je vodil Večer že pred desetletjem, a je po dobrem letu in pol odstopil s položaja. Kljub temu je odnesel okoli 130 tisoč evrov odpravnine, kar je motilo predvsem notranjega člana takratnih nadzornikov družbe, vendar so drugi menili, da mu je ni treba vrniti. Večerovi rezultati so bili v času Tišmovega vodenja dobri, saj je družba leta 2005 povečala dobiček iz poslovanja za več kot 30 odstotkov glede na leto prej. Po odhodu z Večera se je zaposlil v NKBM kot direktor marketinga in korporativnega komuniciranja.
Dol
Damjan Žugelj: Žugal guvernerju BS in državnim lastnikom
Čeprav mu mandat poteče šele marca, je Damjan Žugelj že napovedal, da se po sedmih letih poslavlja od vodenja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Pravi, da že ima pogodbo za svetovalca na agenciji, a se pogovarja za službo zunaj ATVP. Žugelj je v času svojega mandata kar nekajkrat povzročil preglavice državnim lastnikom v različnih družbah, saj jim je odvzel glasovalne pravice, ker jih je obdolžil kršenja prevzemne zakonodaje, recimo v Zavarovalnici Triglav, Petrolu, NKBM, Savi, Telekomu, Abanki, Krki, Pozavarovalnici Sava in Aerodromu. Leta 2011 je pozval takratnega guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca k odstopu zaradi sokrivde pri spornih managerskih prevzemih, ker naj bi slabo opravljal nadzor nad bankami, kreditodajalkami prevzemnikov. Zaradi laganja, da se ne skriva za prevzemom Pivovarne Laško, je Žugelj ovadil Boška Šrota, v boju za odvzem glasovalnih pravic družbam Igorja Bavčarja in Staneta Valanta leta 2008 v Istrabenzu pa je bitko izgubil. Poravnal pa se je z Urhom Bahovcem, svojim protikandidatom za direktorsko mesto na ATVP-ju; tega je Žugelj odpustil, ker naj bi bil neupravičeno na bolniškem dopustu. Spomnimo, da je Bahovec pred tem uspel s svojo pritožbo, da Žugelj ni izpolnjeval vseh razpisnih pogojev za direktorja ATVP, zaradi česar ga je vlada potem imenovala le za v. d. direktorja, ko pa je izpolnil pogoj o 10 letih delovne dobe, je ponovno postal direktor ATVP.
Tast začasno nadomestil zeta
Z vrha Hranilnice Lon je pred iztekom lanskega leta odstopil Teodor Žepič. Njegovo mesto je začasno prevzel soustanovitelj in dosedanji predsednik nadzornikov hranilnice ter Žepičev tast Slavko Erzar. Razlogi za odstop niso javno znani, Žepič pa ostaja eden od 400 solastnikov hranilnice. Pred prevzemom vodstva Hranilnice Lon leta 2006 je bil Žepič več let član njene uprave, tako da je med bolj zaslužnimi za uspehe hranilnice, ki je v nekaj več kot 20 letih iz nič ustvarila okoli 210 milijonov evrov bilančne vsote, predlani pa je dosegla več kot 12-odstotni donos na kapital.
