Opravljanje dveh stvari naenkrat najpogosteje pomeni, da bosta obe narejeni slabo. Tako so bili vsaj doslej prepričani strokovnjaki, ki so trdili, da poskus obvladovanja dveh različnih opravil hkrati povzroča nenatančnost in počasnost. Pri tem naj ne bi bilo mogoče karkoli izboljšati.
Nova raziskava, ki so jo objavili v reviji Psychological Science (Znanost o psihologiji), pa za to zagato ponuja novo rešitev: naša sposobnost za večopravilnost bi lahko bila odvisna od tega, ali smo se učili delati dve nalogi naenkrat ločeno ali sočasno, pravijo kognitivni znanstveniki z Univerze Brown v Rhode Islandu.
Pojem večopravilnosti je nekoliko zavajajoč, saj nikoli ne delamo dobesedno dveh stvari hkrati, ampak bolj preklapljamo z enega opravila na drugega - in nazaj. Ta proces prehajanja je tudi psihični proces, možgani morajo priklicati navodila, kako opraviti eno nalogo, potem drugo pa preiti nazaj na prvo ...
V omenjenem raziskovalnem eksperimentu so našli povezavo med večopravilnostjo in raziskovanjem učenja ter pomnenja. Preiskovanci so morali na računalniku izvajati vizualno-motorične vaje - s premikanjem kurzorja po zaslonu so sledili vizualnim navodilom. Del preiskovancev je moral s kurzorjem le slediti nizu pik, drugi pa so morali poleg tega opravila medtem slediti še nizu črk, ki so se pojavljale občasno - ta skupina je torej opravljala dve stvari hkrati.
Pozneje so preiskovanci vaje izvajali še enkrat, le da so nekateri namesto ene vaje izvajali dve hkrati, nekateri pa namesto dveh vaj le eno. Presenetljivo, novopečeni večopravilci v povprečju svojih nalog niso opravili nič slabše od tistih, ki so morali s kurzorjem zgolj slediti nizu pik.
Rezultati raziskave bi lahko pomenili, da je naša sposobnost obvladovanja nalog in priklica informacij odvisna od okoliščin, v katerih se teh stvari učimo. Če na primer tipkate, medtem ko poslušate konferenčni klic, boste mogoče naredili manj napak, če ste bili enako moteni, ko ste se učili tipkati.
Še vedno pa je očitno najboljša rešitev, da delate eno stvar naenkrat.
