TOP gradbena podjetja: Gradbinci s skokom prihodkov, dobiček pa je »zabetoniran« TOP gradbena podjetja: Gradbinci s skokom prihodkov, dobiček pa je »zabetoniran« Sestavili smo lestvici največjih in najuspešnejših gradbenih podjetij v letu 2018. Največji opazno povečujejo prihodke, a je dobiček bolj klavrn. Sodeč po prvem četrtletju, bi letos lahko bil boljši, vseeno pa optimizem v panogi pojenja.
TOP gradbena podjetja: Kdo je zlato jamo našel v Belgiji TOP gradbena podjetja: Kdo je zlato jamo našel v Belgiji Velenjsko družinsko podjetje Bapa, ki daje delo 300 ljudem, je lani ustvarilo 11,5 milijona evrov prihodkov, večinoma v Belgiji. Tam cenijo podizvajalce in spoštujejo plačilno disciplino, pravi direktor Admir Hodžić.
TOP gradbena podjetja: Spoznajte gradbince iz Rogaške, ki pobirajo projekte od Kopra do Hrvaške TOP gradbena podjetja: Spoznajte gradbince iz Rogaške, ki pobirajo projekte od Kopra do Hrvaške Ivan in Rok Cajzek, GIC Gradnje: Zanima nas le gradbeništvo in z njim tesno povezane dejavnosti
TOP gradbena podjetja: Kako je ptujski gradbinec postal še enkrat večji TOP gradbena podjetja: Kako je ptujski gradbinec postal še enkrat večji V sedem let starem Gradbenem podjetju Drava so prva leta predvsem gradili za znanega kupca. Ko so se pred dvema letoma lotili tudi lastnih projektov, pa so njihovi prihodki eksplodirali.
Do konca leta desetina več zaposlenih v gradbeništvu Do konca leta desetina več zaposlenih v gradbeništvu Največjo rast števila zaposlenih do konca leta napovedujejo prav delodajalci iz gradbeništva – kar 9,3-odstotno. V podjetjih se bojijo predvsem pomanjkanja inženirjev, saj se za študij gradbeništva odloča vse manj mladih.
Komentar

Vrelec idej za prihodnost

Čas branja: 2 min
02.04.2015  22:00
Pri start-upih ne gre samo za mala podjetja, temveč za vrelec idej za prihodnost, v katerem poleg vlagateljev tveganega kapitala iščejo priložnosti tudi stari giganti različnih industrij. Ne gre pa samo za priložnosti, ampak za nujo - novinci namreč rušijo ustaljene poslovne modele, in kdor ne bo pravi čas sedel na ta vlak, lahko že v bližnji prihodnosti izgubi bitko za trg.

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Uber dodaj
Dobro jutro dodaj

Osrednjo vsebino te izdaje smo posvetili tako imenovanim start-up podjetjem. Zakaj se revija Manager ukvarja s podjetji, ki jih pogosto snujejo zaletavi mladeniči z več intuicije kot poslovnih veščin? Nova podjetja so od nekdaj nastajala, številna ugašala in nekatera rasla ter postajala pomemben steber gospodarstva, a v tem primeru ne gre kar za vsa podjetja, ki začenjajo z ničle. Izraz start-up se je tako v svetu kot pri nas prijel za podjetja, ki iščejo inovativne rešitve in izvirne poti za prodor v poslovni svet in s tem pogosto postavljajo pod vprašaj ustaljene poslovne modele utrjenih podjetij, tudi takih, ki so dolga desetletja vladala na trgih. Nove tehnologije, ki jih spremlja globalizacija, kakršne še ni bilo, so omogočile, da je v tej podrasti gospodarstva prišlo do pravega vrenja, in vročica se v zadnjih letih stopnjuje. Ne govorimo samo o tako imenovanem tehnološkem balonu, torej o bliskovito in do nepojmljivih številk rastočih vrednostih nekaterih tovrstnih mladih podjetij, ki v nekaterih primerih presežejo vrednosti pol stoletja in več starih korporacij (o takih primerih lahko berete na strani 42). To vrenje v marsikaterih primerih pretresa celotno strukturo poslovnega sveta. Poglejmo samo zloglasni Uber, ki je s svojo aplikacijo za sopotništvo nagnal strah v kosti ne le taksistom, ampak tudi avtomobilski industriji. Velika podjetja v svetu se vse bolj zavedajo, da malčkov, ki z osupljivimi idejami motijo njihov mir, ni mogoče odgnati kot nadlež­ne muhe. Treba jih je dobiti na svojo stran, se od njih učiti, jih celo podpreti. Telekomunikacijska podjetja so se na primer najprej borila proti podjetjem, ki ponujajo aplikacije za brezplačna sporočila, zdaj pa z njimi sklepajo partnerstva; prodorni WhatsApp ima partnerstva že s številnimi telekomunikacijskimi velikani. Še več, velike korporacije po svetu so uvidele, da je treba domiselnim mladcem ponuditi roko prej, preden začnejo najedati njihov posel. Kako to delajo v Nemčiji, lahko preberete v članku Kako s pomočjo mladih podjetij ohraniti prožnost: primeri nemških korporacij.

Pri start-upih torej ne gre samo za mala podjetja, temveč za vrelec idej za prihodnost, v katerem poleg vlagateljev tveganega kapitala iščejo priložnosti tudi stari giganti različnih industrij. Ne gre pa samo za priložnosti, ampak za nujo - novinci namreč rušijo ustaljene poslovne modele, in kdor ne bo pravi čas sedel na ta vlak, lahko že v bližnji prihodnosti izgubi bitko za trg. Vrvež mladih podjetij se krepi tudi v Sloveniji. Ne moremo reči, da ostajajo neopažena, v zadnjem času jih poskuša z začetnimi sredstvi podpirati tudi država, med zasebnimi podporniki pa najdemo predvsem take, ki so tudi sami še nedolgo tega začeli kot start-up podjetniki. Večina večjih podjetij pa še dremlje in se vede, kot da bo na svetu še dolgo tako, kot je vedno bilo. A ne bo, in že zdaj ni več. Dobro jutro.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Okoljski + možganski odtis + poslovni model = okoljska vzdržnost 1

Kako se spreminja razumevanje trajnostnih strategij v podjetjih, zakaj so start-upi v prednosti in ali je vzdržna gospodarska rast sploh...

FINANCE
Članki
Članki Izdajalski podatki: Koliko nas stane državno premoženje 1

Primerjave evropske komisije kažejo, da ima Slovenija nadpovprečno velik delež državnih podjetij, ki ga upravlja podpovprečno. Kaj bi...

MANAGER
Manager
Manager Intervju: Ni kreditnega krča, je kapitalski krč

Kot predsednik uprave SID banke ima Sibil Svilan vpogled v delo bank in poslovanje podjetij, torej lahko pove, zakaj se še vedno...

FINANCE
Članki
Članki Kdo bodo podjetniški zmagovalci 2.0 1

Zmagovalci bodo ti, ki vedo, kako prodati svoj izdelek ali storitev. In ki so prizemljeni.

FINANCE
Članki
Članki Kako so mladi znova odkrili državo

Libanonca Eddy Bitar in Youmna Chamcham sta se malodušju predvsem med mladimi uprla s projektom Live Love Lebanon, prek katerega...

MANAGER
Manager
Manager Intervju: Naš cilj ni večja proizvodnja

Anton Černih, predsednik uprave Slovenske industrije jekla, o prestrukturiranju programa, pričakovanjih ruskih lastnikov in menjavah...

FINANCE
Članki
Članki Zazri se v nas: pet, šest nas tu visi* 89

Kaj lahko pričakuje premier, če za ministra vzame nekoga, ki privatizacijo razglaša za veleizdajo? In ki, mimogrede, ni bil sposoben...

FINANCE
Članki
Članki Velika obogatitev človeštva in kako jo v 21. stoletju nadaljevati 5

Če ji bomo dovolili, se bo rumena nit inovacij še postavljala po robu malthuški krizi.