Osrednjo vsebino te izdaje smo posvetili tako imenovanim start-up podjetjem. Zakaj se revija Manager ukvarja s podjetji, ki jih pogosto snujejo zaletavi mladeniči z več intuicije kot poslovnih veščin? Nova podjetja so od nekdaj nastajala, številna ugašala in nekatera rasla ter postajala pomemben steber gospodarstva, a v tem primeru ne gre kar za vsa podjetja, ki začenjajo z ničle. Izraz start-up se je tako v svetu kot pri nas prijel za podjetja, ki iščejo inovativne rešitve in izvirne poti za prodor v poslovni svet in s tem pogosto postavljajo pod vprašaj ustaljene poslovne modele utrjenih podjetij, tudi takih, ki so dolga desetletja vladala na trgih. Nove tehnologije, ki jih spremlja globalizacija, kakršne še ni bilo, so omogočile, da je v tej podrasti gospodarstva prišlo do pravega vrenja, in vročica se v zadnjih letih stopnjuje. Ne govorimo samo o tako imenovanem tehnološkem balonu, torej o bliskovito in do nepojmljivih številk rastočih vrednostih nekaterih tovrstnih mladih podjetij, ki v nekaterih primerih presežejo vrednosti pol stoletja in več starih korporacij (o takih primerih lahko berete na strani 42). To vrenje v marsikaterih primerih pretresa celotno strukturo poslovnega sveta. Poglejmo samo zloglasni Uber, ki je s svojo aplikacijo za sopotništvo nagnal strah v kosti ne le taksistom, ampak tudi avtomobilski industriji. Velika podjetja v svetu se vse bolj zavedajo, da malčkov, ki z osupljivimi idejami motijo njihov mir, ni mogoče odgnati kot nadležne muhe. Treba jih je dobiti na svojo stran, se od njih učiti, jih celo podpreti. Telekomunikacijska podjetja so se na primer najprej borila proti podjetjem, ki ponujajo aplikacije za brezplačna sporočila, zdaj pa z njimi sklepajo partnerstva; prodorni WhatsApp ima partnerstva že s številnimi telekomunikacijskimi velikani. Še več, velike korporacije po svetu so uvidele, da je treba domiselnim mladcem ponuditi roko prej, preden začnejo najedati njihov posel. Kako to delajo v Nemčiji, lahko preberete v članku Kako s pomočjo mladih podjetij ohraniti prožnost: primeri nemških korporacij.
Pri start-upih torej ne gre samo za mala podjetja, temveč za vrelec idej za prihodnost, v katerem poleg vlagateljev tveganega kapitala iščejo priložnosti tudi stari giganti različnih industrij. Ne gre pa samo za priložnosti, ampak za nujo - novinci namreč rušijo ustaljene poslovne modele, in kdor ne bo pravi čas sedel na ta vlak, lahko že v bližnji prihodnosti izgubi bitko za trg. Vrvež mladih podjetij se krepi tudi v Sloveniji. Ne moremo reči, da ostajajo neopažena, v zadnjem času jih poskuša z začetnimi sredstvi podpirati tudi država, med zasebnimi podporniki pa najdemo predvsem take, ki so tudi sami še nedolgo tega začeli kot start-up podjetniki. Večina večjih podjetij pa še dremlje in se vede, kot da bo na svetu še dolgo tako, kot je vedno bilo. A ne bo, in že zdaj ni več. Dobro jutro.
