TOP gradbena podjetja: Gradbinci s skokom prihodkov, dobiček pa je »zabetoniran« TOP gradbena podjetja: Gradbinci s skokom prihodkov, dobiček pa je »zabetoniran« Sestavili smo lestvici največjih in najuspešnejših gradbenih podjetij v letu 2018. Največji opazno povečujejo prihodke, a je dobiček bolj klavrn. Sodeč po prvem četrtletju, bi letos lahko bil boljši, vseeno pa optimizem v panogi pojenja.
TOP gradbena podjetja: Kdo je zlato jamo našel v Belgiji TOP gradbena podjetja: Kdo je zlato jamo našel v Belgiji Velenjsko družinsko podjetje Bapa, ki daje delo 300 ljudem, je lani ustvarilo 11,5 milijona evrov prihodkov, večinoma v Belgiji. Tam cenijo podizvajalce in spoštujejo plačilno disciplino, pravi direktor Admir Hodžić.
TOP gradbena podjetja: Spoznajte gradbince iz Rogaške, ki pobirajo projekte od Kopra do Hrvaške TOP gradbena podjetja: Spoznajte gradbince iz Rogaške, ki pobirajo projekte od Kopra do Hrvaške Ivan in Rok Cajzek, GIC Gradnje: Zanima nas le gradbeništvo in z njim tesno povezane dejavnosti
TOP gradbena podjetja: Kako je ptujski gradbinec postal še enkrat večji TOP gradbena podjetja: Kako je ptujski gradbinec postal še enkrat večji V sedem let starem Gradbenem podjetju Drava so prva leta predvsem gradili za znanega kupca. Ko so se pred dvema letoma lotili tudi lastnih projektov, pa so njihovi prihodki eksplodirali.
Do konca leta desetina več zaposlenih v gradbeništvu Do konca leta desetina več zaposlenih v gradbeništvu Največjo rast števila zaposlenih do konca leta napovedujejo prav delodajalci iz gradbeništva – kar 9,3-odstotno. V podjetjih se bojijo predvsem pomanjkanja inženirjev, saj se za študij gradbeništva odloča vse manj mladih.

Če država zna, lahko ima

Čas branja: 2 min
02.04.2015  22:00
Kako to počnejo Norvežani

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Petroleum dodaj
StatoilHydro dodaj
Reuters dodaj

Po podatkih inštituta SWFI, ki tudi pripravlja svetovno lestvico največjih skladov državnega premoženja (sove­reign wealth fund), ima Norveška z 863 milijardami dolarjev (okoli 786 milijard evrov) največji državni sklad na svetu. Norveška si je sicer pridobila ugled kot država, ki je upravljanje svojega premoženja rešila zelo dobro.

V sklad GPFG (Government Pension Fund Global), ki so ga ustanovili leta 1996 (sedanje ime ima od januarja 2006, prej se je imenoval Petroleum Fund of Norway), se stekajo zaslužki od prodaje nafte in plina, ki so ju Norvežani v Severnem morju odkrili leta 1969; to vključuje davčne prihodke, lastništvo delnic (ownership shares) in dividende od državnega lastniškega deleža v naftni družbi StatoilHydro. Sklad je med največjimi vlagatelji na svetu in ima v lasti več kot odstotek vseh svetovnih delnic z deleži v okoli osem tisoč družbah v različnih državah. GPFG velja za enega najbolje upravljanih skladov na svetu.

Upravljavsko taktirko ima država, natančneje norveška investicijska banka NBIM (Norges Bank Investment Management), ki je ločen del norveške centralne banke Norges Bank in je odgovorna za operativno upravljanje tega sklada, pa tudi deviznih rezerv centralne banke.

Krizo donosov reševala draga nafta

Medtem ko je sklad leta 2013 ustvaril drugi najboljši, 15,9-odstotni donos v zgodovini, mu je lani šlo precej slabše, saj je bila donosnost 7,9-odstotna, predvsem zaradi manjše gospodarske rasti v Evropi in naraščajočih geopolitičnih napetosti, je za Reuters pojasnil prvi mož Yngve Slyngstad. Zato, pa tudi zaradi nizkih cen nafte, zaradi česar se v sklad steka precej manj denarja, so se odločili za prevetritev portfelja, in sicer so okrepili naložbe v nepremičnine, zmanjšali pa tiste v evropskih državnih obveznicah. Tako v portfelju sklada obveznice zdaj pomenijo 36,5-odstotni delež (prej 37,3-odstotnega), delnice 61,3-odstotnega, podobno kot prej, nepremičnine pa 2,2-odstotnega (prej 1,3-odstotnega).

Drugače je bilo ob izbruhu krize, ko je sklad leta 2008 s svojimi naložbami pridelal 71,5 milijarde evrov izgube. Poslovni rezultati so bili najslabši v zgodovini sklada. Kljub izgubam v naložbenem portfelju pa se je vrednost sklada do konca leta 2008 povzpela za približno 29 milijard evrov, na skoraj 254 milijard evrov, zaradi svežega dotoka denarja od prodaje energentov - cene so v prvi polovici leta 2008 dosegle rekordne ravni - in nekoliko šibkejše krone. Leta 2013 je NBIM oblikoval svetovalni odbor za korporativno upravljanje, ki večjim podjetjem lahko nudi pomoč pri pomembnih odločitvah, s čimer krepijo aktivno lastništvo.

Neizogibni politični apetiti

Tudi norveški sklad zbuja politične apetite, še zlasti pred volitvami, pa tudi razburjenje ljudi. Pravila sicer določajo, da lahko vlada v »normalnih letih« uporabi štiri odstotke vrednosti sklada, kar je tudi njegov dolgoročni letni donos. Norvežani pa se čudijo, da morajo ob takih prihodkih od nafte več mesecev čakati v vrstah v zdravstvenih domovih, plačevati kosilo za svoje otroke v šolah in se na starost spoprijemati s pomanjkanjem prostora v domovih za starejše, je mogoče prebrati v medijskih zapisih.

Norveška je sklad ustanovila, da bi lahko financirala sistem social­ne države, potem ko bo priliv sredstev od prodaje nafte presahnil. Z omejevanjem črpanja sredstev iz sklada se želijo na Norveškem izogniti težavam, ki so jih imele nekatere države, ko so odkrile velike zaloge naravnih virov in začele na veliko zapravljati. Eden od primerov nespametnega upravljanja je Nizozemska, kjer je izkoriščanje zemeljskega plina botrovalo razcvetu gospodarstva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, a je to tudi prineslo visoko inflacijo, visoke obrestne mere in precenjeno valuto, kar je povzročilo upad gospodarske proizvodnje.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Če država zna, lahko ima 4

Po podatkih inštituta SWFI, ki tudi pripravlja svetovno lestvico največjih skladov državnega premoženja (sovereign wealth fund), ima...

FINANCE
Članki
Članki Socialistični duh v bruseljski četrti 1

Na Rue d'Alliance na številki tri je živel Moses Hess, socialist, novinar po poklicu. Kot Marx in Engels je pisal za Rheinische Zeitung,...

FINANCE
Članki
Članki Zakaj je zgodovina tako slaba učiteljica 24

Edina država, za katero se zdi, da je zgodovino vzela resno, so ZDA. Boleča izkušnja iz velike depresije v tridesetih letih prejšnjega...

FINANCE
Članki
Članki Slovenci se vračajo! Bodo dobili službe? 2

Kriza in brezup sta številne Slovence v zadnjih letih odpeljala na tuje, toda nekateri se vračajo

FINANCE
Članki
Članki Kako naj ustavim očeta, ki mi krade iz podjetja? 4

»Kaj naj naredim?« me je spraševal Janez. »V bistvu krade! Naj ga prijavim policiji? Lastnega očeta?«

FINANCE
Članki
Članki Majhenič: Prvi izsledki potrjujejo, da smo pri Bratuškovi našli, kar smo iskali 12

Šef NPU o preiskavah domnevnih nepravilnosti pri imenovanju bivše premierke Alenke Bratušek za kandidatko za evropsko komisarko

FINANCE
Članki
Članki Se znamo našminkati? 1

Kdor že do zdaj ni dobro upravljal podjetja, ki ga prodaja, bo lahko srečen, če ga bo kateri sklad sploh hotel kupiti.

FINANCE
Članki