Živčnost s šanghajske borze se širi po svetu. Tako je na newyorški borzi delniški indeks Dow Jones v dobrem tednu že dvakrat zdrsnil za skoraj štiri odstotke, a se je znova pobral. Glavni razlog za razprodajo delnic so podatki o pešanju kitajske gospodarske rasti, nato so v torek objavili, da je bil tudi indeks rasti proizvodnje v ZDA najnižji v zadnjih dveh letih. Strah pred pešanjem svetovnega gospodarstva slabi tudi ameriško valuto in tečaj evra počasi, a vztrajno narašča: od poletne najnižje točke 17. julija, ko je bilo za evro mogoče dobiti 1,0825 dolarja, je v naslednjih tednih zlezel na 1,12 dolarja. Ameriški vlagatelji zdaj pozorno pričakujejo 17. september, ko bo odbor za odprte trge pri Fedu odločal o obrestnih merah. Po julijskem sestanku so namreč ameriški centralni bančniki sporočili, da razmišljajo o zvišanju ključne obrestne mere, ki je zdaj 0,25 odstotka.
Za dvig obrestne mere govori dobra zaposlenost in prav danes bodo objavili podatek o novih delovnih mestih v avgustu. Toda ta čas je še pomembnejši podatek, da plače v ZDA stagnirajo in torej ni pričakovati inflacijskih pritiskov. Tako večina analitikov pričakuje, da bo Fed z zvišanjem obresti še nekaj časa počakal, saj ne grozi inflacija (letna stopnja rasti cen v ZDA je enako kot v Evropi 0,2 odstotka), dvig obresti pa navadno povzroči dodaten upad delniških tečajev. Višje ameriške obrestne mere bi tudi pomenile znižanje evrskega tečaja, saj strah pred svetovnim gospodarskim zastojem bolj škodi dolarju.
