Bojan Petan, ki je s 1. septembrom odšel z vrha DZS, je brez dvoma eden najspretnejših slovenskih nelastnikov podjetij.
343.000 EVROV si je Petan lani izplačal za vodenje DZS in Dnevnika
Čeprav je že več kot 15 let očitno, da popolnoma obvladuje to naslednico nekdanje Državne založbe Slovenije, ki ima danes komajda še kaj skupnega z založbo, ima z vso družino skupaj uradno v lasti komaj kak odstotek skupine. Torej ga uradno tudi ne bo preveč bolelo, če (ko) se bo Družba za upravljanje terjatev bank polastila premoženja te prezadolžene družbe, ki ne zmore poravnavati niti že reprogramiranih obveznosti.
Koga bo pravzaprav razlastila, je težko zanesljivo ugotoviti, ker je DZS lastniško prepleten po znanem sistemu »lastniki so lastniki svojih lastnikov«, ki so ga v DZS dodelali do popolnosti. Niti na koncu klobčiča uradno vodita k spretnemu finančniku iz privatizacijskih časov Tomažu Pogorelcu in Hrvatu Vladimirju Smolcu, o Petanovih pa ni duha ne sluha - razen seveda, da Petan, njegova žena in svak zasedajo vse pomembne direktorske in nadzorniške funkcije v skupini in hčerinskih ali drugače povezanih družbah.
Lastništvo gor ali dol, DZS (v skupino sodijo Terme Čatež, časopisna hiša Dnevnik in Marina Portorož) je v dolgem obdobju »nelastništva« vsekakor bil prava zakladnica za Bojana Petana, ki je v skupini imel v najboljših časih kar tri direktorske funkcije (v skupini, v Termah Čatež in v Dnevniku), za katere si je izplačeval polne in nenizke plače - seveda s soglasjem svojih budnih nadzornikov, žene in svaka, ki seveda tudi nista delala zastonj. Zakladnica je bila verjetno še za koga, a se v ta natolcevanja pač ne kaže spuščati, ker ni verjetno, da bi kdaj bila zares pojasnjena. Tudi po izgubi krovne direktorske funkcije Bojanu Petanu za zdaj ne bo hudega: ne gre niti med brezposelne niti med upokojence, ostaja namreč predsednik uprave Dnevnika in tudi predsednik uprave Term Čatež, najvrednejše hčerinske družbe DZS. v.c.j.
