Tako je Alibaba postala večja od Amazona in eBaya skupaj

Kanadčan Porter Erisman je bil podpredsednik kitajske spletne trgovine Alibaba med letoma 2000 in 2008 - tik po ustanovitvi in začetku vrtoglave rasti. Lani je izdal knjigo Svet Alibabe, v kateri odgovarja na vprašanje, kako da je prav učitelju angleščine Jacku Maju uspelo zgraditi spletno trgovino, ki je zdaj po prihodkih večja od Amazona in eBaya skupaj. O tem je posnel tudi film z naslovom Krokodil v Jangceju. S Porterjem Erismanom smo govorili po telefonu in ga našli v Tokiu, kjer zdaj živi, vmes pa potuje po svetu in predava o razvoju e-trgovine. V Ljubljani ga bomo lahko poslušali 16. oktobra.

Pred prihodom v Alibabo ste na Kitajskem delali za globalno trženjsko agencijo Ogilvy & Mather. Kako to, da ste prestopili v start-up?

Delal sem v Pekingu in tujim spletnim podjetjem pomagal pri vstopu na kitajski trg. Že od nekdaj sem se hotel pridružiti spletnemu start-upu. Zdelo se mi je, da bi bilo zanimivo delati za kitajsko podjetje, ki prodaja na zahodne trge, ker bi lahko potoval v Evropo in ZDA. O Alibabi mi je pripovedoval prijatelj. Šel sem v Šanghaj, kjer je Alibaba organiziral srečanje za stranke, in tam sem se prvič pogovarjal z ustanoviteljem Jackom Majem. Takoj sva si bila všeč. Alibabov tim je bil mlad in idealističen, čeprav takrat še ne preveč profesionalen.

Vendar takrat je bila Kitajska že preplavljena s podjetji za spletno trgovino. V čem je bil Alibaba drugačen od preostalih e-trgovinskih start-upov?

Da, bilo je na stotine kitajskih spletnih trgovin, tudi tujci so tam poskušali z različnimi spletnimi projekti. Zame je bilo najpomembneje, da je Jack Ma med vsemi, ki sem jih spoznal, razmišljal najbolj globalno. Ker je bil učitelj angleščine, je že imel veliko opravka s tujci. Zdelo se mi je, da se lahko tam kot tujec najbolje ujamem v kulturo podjetja. Izbiral sem med različnimi internetnimi podjetji in sreča je bila, da sva se prav z Jackom tako dobro ujela.

Koliko zaposlenih je bilo takrat v Alibabi?

Ko sem imel pogovor za službo, jih je bilo 50, ko pa sem čez mesec dni tam začel delati, nas je bilo 150. Nazadnje, ko sem preverjal število zaposlenih, jih je bilo 25 tisoč.

Kako boleč je bil za vas zadnji upad cen delnic Alibabe?

Še vedno sem med lastniki, vendar sem imel doslej že veliko priložnosti, da delnice prodam, tako da sem jih nekaj že prodal.

Cena delnic je bila že na 120 dolarjih, zdaj so vredne približno pol manj. Boste to izkoristili za nakup?

Zdaj so cene približno na enaki ravni kot septembra lani, ob prvi izdaji na newyorški borzi. Menim, da je zdaj dober čas za nakup, ker ljudje podcenjujejo vrednost Alibabe in prodajajo vse, kar je povezano s Kitajsko. A ne želim dajati nasvetov. Moja strategija je, da bom obdržal delnice dolgoročno.

Kako je lahko prav Jack Ma, učitelj angleščine, zgradil največje spletno podjetje na svetu?

To je prevzelo tudi mene, zato sem o tem napisal knjigo. Jack Ma ni velik izvedenec za posel, je pa odličen pri izbiranju pravih ljudi in pri sestavljanju timov. Alibaba ni v ekipi nikoli imel velikih menedžerskih zvezd. Gre za povsem navadne ljudi, praviloma brez klasične poslovne izobrazbe. Družba je znala ustvariti dobro timsko ozračje. Alibaba je imel 18 ustanoviteljev, ki so bili zelo tesno povezani. Pri odločitvah je vedno gledal na dolgoročne interese družbe, ni se pustil zavesti modnim željam vlagateljev.

Se še vedno srečujete z njim?

Nazadnje sva šla skupaj na kosilo pred približno letom dni, ker sva bila ravno oba v Parizu. Sicer se ne srečujeva pogosto.

Kako je bilo pri Alibabi v začetnem obdobju?

Delo je bilo razburljivo, bili smo povezani kot družina. Organizacijsko pa je bilo kaotično, ker smo hitro rasli. Glavna težava je bila, da Jack Ma na začetku ni znal reči »ne« zaposlenim in ni znal biti oster, ko je to bilo potrebno. Zato je podjetje začelo izgubljati prihodke, v ZDA smo morali odpustiti veliko ljudi. Ker je bil učitelj angleščine, je želel, da bi bili vsi učenci v razredu srečni, a je pozneje videl, da podjetje potrebuje več strukture in discipline. Ne vem, ali ste gledali videoposnetke iz začetnega obdobja Alibabe, ko so vsi zaposleni na korporativnih srečanjih prepevali pesmi. Všeč mi je bilo, da sem lahko doživljal kulturo Silicijeve doline po kitajsko.

Kako to, da je sedež Alibabe ostal kar v mestu Hangčou?

To res ni ravno prestolnica. Glavni nauk, tudi za Slovenijo, je, da lahko zgradiš globalno internetno podjetje, tudi če nimaš sedeža v svetovnem finančnem središču.

Vendar za razvoj start-upov ni odveč bližina finančnih trgov ...

Za nas je bilo zdravo, da smo bili odmaknjeni, ker smo lahko obdržali zaposlene in gradili svojo kulturo. V Pekingu, kjer je največ tehnoloških start-upov, zaposleni hitro skačejo od podjetja do podjetja, tako kot v Silicijevi dolini. Imeli smo sicer pisarno v Hongkongu, kjer je finančno središče, vendar za nas je bilo precej bolj pomembno, da smo bili v bližini naših kupcev. Internetni start-upi praviloma ne zrastejo v Londonu in New Yorku, kjer so glavni finančni centri.

Kako to, da so bili vaši kupci v Hangčouju?

Na vzhodni obali Kitajske je veliko predelovalne industrije. V tej provinci so najhitreje sprostili proiz­vodnjo in odprli gospodarske cone, zato je vsa provinca zelo podjetniško usmerjena.

Ali spremljate, v katere projekte zdaj vlagajo v Alibabi?

Da, vlagajo denimo v start-up podjetja, ki so podobna Uberju. Premikajo se tudi v finančne storitve. Na Kitajskem je bančna infrastruktura zelo neučinkovita, zato veliko ljudi uporablja plačilni sistem Alipay in plačilni promet se preusmerja na splet. Razvijajo tudi spletno finančno platformo Ant Financial, ki uporabnikom omogoča mobilna plačila, hkrati pa prodajajo zavarovalniške storitve in dajejo manjša posojila za ustanavljanje virtualnih trgovin na Alibabovih spletnih straneh. Ustanovili so denarni sklad Yu'E Bao, ki ga tržijo prek Alipaya in v katerega so vlagatelji že prvi mesec vplačali 90 milijard dolarjev. Ustanovili so tudi filmski studio. Na Kitajskem so mediji pod nadzorom vlade, zato televizijski program ni gledljiv. Mladi gledajo spletne videe. Podjetja, kot je Alibaba, zato vlagajo v videovsebine, pa tudi v butaste projekte, denimo v nogometni klub.

Zakaj se vam to zdi butasto?

No, ni ravno butasto, je pa vprašljivo. Ni povezano z osnovnim poslom e-trgovine. Vlagatelji v Alibabo po moje ne pričakujejo, da bo družba vlagala v nogomet.

Na začetku 21. stoletja je bila e-trgovina posel za novo tisočletje. Kaj je posel za prihodnje desetletje?

E-trgovina se je v zadnjih 20 letih hitro razvijala v razvitih državah, prihodnjih 20 let pa se bo hitro razvijala v državah v razvoju. Glavne revolucionarne spremembe se bodo dogajale v Indiji, Afriki, jugovzhodni Aziji in vzhodni Evropi - tu bo rast hitra. V državah v razvoju je na začetku rast zelo počasna, ko je infrastruktura zgrajena, pa se vse pospeši. Svetujem podjetjem v Indiji, Nigeriji in Latinski Ameriki - zdaj se tam dogaja podobno, kot se je na Kitajskem pred desetimi leti. Prihodnje desetletje bo na trgih v razvoju zanimivo - vse več ljudi bo kupovalo izdelke po spletu iz tujine. Alibaba je zdaj največji trgovec v Rusiji. Kupci pospešeno naročajo izdelke iz Kitajske.

Kako se bo Alibaba širila v naši regiji? Bo vstopila fizično?

Alibaba drugače kot Amazon ne gradi distribucijskih središč. Nima skladišč niti logistike, ker zgolj povezuje trgovce in kupce. Alibaba je sicer pred kratkim odprl pisarno v Rusiji. Ne vem natančno, kakšne načrte imajo tam, niti kako bodo vstopali v regijo. Vem pa, da je imel Alibaba že v mojih časih precej kupcev iz Slovenije.

Alibaba ima na Kitajskem nekaj uspešnih trgovinskih platform, kjer prodajajo tudi končnim kupcem, denimo Taobao in TMall. Morda se bodo odločili, da začnejo konkurirati lokalnim e-trgovcem tudi s takšnimi spletnimi stranmi. Dve možnosti imajo za širitev v Evropi: z razvojem Aliexpressa, kjer lahko kitajski prodajalci prodajajo v tujino, ali pa da prek Alibabe omogočijo evropskim proizvajalcem prodajati izdelke na Kitajskem. Slišal sem, da imate v Sloveniji odlična vina. Prek Alibabove spletne trgovine TMall bi lahko na Kitajskem denimo prodajali slovenska vina. Prek TMalla so recimo ameriški pridelovalci češenj začeli pospešeno prodajati sveže češnje kitajskim kupcem, Kitajci kupujejo tudi ameriške rake. Po mojem mnenju je veliko možnosti za prodajo slovenskih izdelkov na Kitajskem prek TMalla.

Kaj je torej glavna razlika med Amazonom in Alibabo?

Alibaba omogoča prodajalcem, da na njegovi platformi ustvarijo svojo spletno trgovino in ponujajo svoje izdelke. Če sem prodajalec, na Alibabi ustvarim trgovino, nato pa moram sam najti pot, kako bom dostavil izdelke kupcu - nekaj standardiziranih možnosti sicer ponuja tudi Alibaba. To je zgolj tržnica, ki povezuje kupce in prodajalce.

Vendar tudi Amazon povezuje kupce in prodajalce.

Da, čedalje več tega počnejo. Vendar v izhodišču so bili prodajalec na drobno. Ko so zgradili infrastrukturo, so ugotovili, da bi bilo dobro pritegniti tudi druge prodajalce. Njihov osnovni posel je prodaja na drobno. Alibaba pa je zgolj tržnica, ne trgovina. Denimo, če prek Alibabe kupite izdelek in vam ni všeč, se ne pritožite Alibabi, temveč neposredno prodajalcu. Alibaba zgolj postavlja temeljna pravila, nato pa se ne vpleta v interakcijo.

Nekateri kritiki vaše knjige pravijo, da ste povsem zamolčali vlogo kitajske komunistične partije pri nastanku Alibabe. Kakšna je bila ta vloga?

To je pisal novinar v Financial Timesu, ki je sicer dopisnik iz Pekinga in tam pokriva delo vlade. Moje mnenje je, da je Alibabi uspelo, ker je ustvaril nekaj inovativnega, ne pa zato, ker ga je podpirala komunistična partija. Glavna vlagatelja v Alibabo sta bila ameriški Yahoo in japonska banka Softbank. Prihajata torej iz držav, s katerima ima Kitajska precej gospodarskih sporov. Na Kitajskem so nas zato ves čas obravnavali kot tuje podjetje. Vse, kar smo počeli, je bilo v sivem območju regulative. Vendar so nas tolerirali, ker je bilo jasno, da delamo koristne zadeve za Kitajsko. Amazon in eBay sta prišla na Kitajsko in nista uspela, ker sta zgolj prekopirala model iz ZDA. Alibaba je delal kreativno. Zdaj se ločnica med Kitajsko in zahodom povečuje, predvsem glede nadzora nad spletom. Tujim podjetjem je težko uspeti na spletu na Kitajskem, tudi za lokalna podjetja je čedalje težje. Alibaba ima morda na Kitajskem prednosti pred tujimi podjetji, vendar ga na tujih trgih gledajo sumničavo. Res pa je, da ima zdaj, ko vstopa v bančništvo in razvija finančne storitve, podporo vlade. Prej je ni imel.

Kako svobodno sploh lahko navaden človek na Kitajskem uporablja internet? Lahko brska z Googlom?

Razmere so se močno poslabšale. Pred leti smo lahko brali New York Times in uporabljali Google, zdaj to ni več dovoljeno. Ko sem bil nazadnje na Kitajskem, je bil Google zablokiran. Včasih je vlada blokirala zgolj določene besede, denimo Tienanmen. Zaradi požarnih zidov je brskanje tako upočasnjeno, da je skoraj nemogoče gledati tuje spletne strani. Novo vodstvo na Kitajskem je res privilo uporabnike interneta. Ko sem delal pri Alibabi, je bilo še vedno mogoče brati tuje medije, ki so kritizirali Kitajsko. Zablokirani so bili zgolj konkretni članki, zdaj zablokirajo kar vse.

Kaj je potem sploh dostopno?

Ko smo leta 1999 začeli razvijati spletno trgovino, smo se bali, da bo vlada popolnoma zablokirala splet. Zdaj je e-trgovina tako razvita, da je od nje življenjsko odvisnih veliko ljudi. To je dobro za splet. Če ljudem blokirate medije in bloge, jih sicer jezite, če pa jim onemogočite preživetje, gredo na cesto. Menim, da e-trgovina zagotavlja, da Kitajska ne bo nikoli povsem zaprla interneta.

Prek Alibabe je naprodaj precej ponaredkov. Kako se jim lahko izognemo?

Glavno pravilo je, da je treba dobro preveriti reference prodajalca. Ob nakupu večjih količin je priporočljivo prodajalca najprej osebno spoznati. Če je kaj videti preveč dobro, da bi bilo res, verjetno tudi je. Alibaba ima sicer na voljo nekaj orodij. Če prodajalec dokazano prodaja ponaredke, mora denimo povrniti trikratno ceno izdelka kupcu.

Kako bo videti Alibaba čez pet let?

Postali bodo bolj globalni, hitro bodo rasli na področju finančnih storitev. Na področju financ bi lahko bili kmalu večji kot na področju e-trgovine. Ant Financial ima po moje potencial, da bo večji od vseh drugih delov Alibabe - če mu bo to vlada dovolila.

Kako bo upočasnitev gospodarske rasti vplivala na razvoj e-trgovine?

Ustavljanje rasti škodi nastajajočemu srednjemu razredu. Če se bo kitajsko gospodarstvo še bolj zatreslo, bo to gotovo prizadelo tudi Alibabo. Vendar če pogledamo primer SARS - ta je sicer slabo vplival na gospodarstvo, hkrati pa precej pospešil e-trgovino, ker se je več ljudi prestavilo na splet. Če se gospodarstvo ustavi, ljudje iščejo načine za večjo učinkovitost in iščejo nove načine za posel, to pomeni tudi prehod na splet.

Kje so priložnosti za podjetja iz Slovenije?

Podjetja lahko prodajajo prek največjega supermarketa na svetu. Lahko poceni testirajo, kako zanimive izdelke imajo. Lahko zgradijo spletni posel, kupujejo večje količine izdelkov na Alibabi in jih nato v manjših količinah prodajajo na Amazonu. Lahko pa se učijo iz Alibabove izkušnje, da je mogoče kjerkoli zgraditi globalen posel. Ni se treba omejevati zgolj na Slovenijo in okoliške države.