Sledite vodi in verjetno je, da boste našli življenje, je mantra astrobiologov. Voda v vesolju ni redkost, saj je vodik najpogostejši, kisik, s katerim tvorita formulo H2O, pa tretji najpogostejši element v širnih prostranstvih; je pa redka v tekočem stanju. Za to potrebuje primerno temperaturo v tako imenovanem zlatem pasu, razdalji med planetom in njegovo zvezdo, kjer ni prevroče, da bi se uparila, in ne prehladno, da bi zmrznila. Toda na Marsu ni prijetnih 22 stopinj, kako so torej našli sledi tekoče vode?
Odmevna objava
Rdeči planet pred štirimi milijardami let ni bil rdeč, temveč podoben Zemlji in z ogromnim oceanom. Iz neznanega razloga je železno jedro prenehalo oddajati (zaščitno) magnetno polje in solarni veter je odpihnil atmosfero. Temperatura je močno upadla, vodo je odneslo v vesolje, preostanek je zmrznil pod površjem. Če je obstajalo kakršnokoli življenje, ga je nenadna klimatska katastrofa skoraj gotovo uničila. Sčasoma je postal Mars mrzla in suha puščava, zaradi oksidiranega železa, ki prevladuje na površju, je dobil prepoznavno barvo, skozi stoletja buril človeško domišljijo, Rimljani so mu zaradi zlovešče barve dali ime po bogu vojne.
Že pred dvema desetletjema so odkrili, da je na severnem in južnem polu velika gmota zamrznjene vode. Površje ledenikov je zamrznjen ogljikov dioksid, zamrznjena voda naj bi se skrivala globlje. Novejša odkritja so pokazala nenavadne kanale in soteske, ki so ob letnih časih spreminjali obliko in barvo. Visokoresolucijske fotografije sonde MRO, ki jih je Nasa objavila ta teden, pa so razkrile, da so vijuge tekoča superslana vodna gmota, ki se na robovih polov pojavi spomladi in izgine pred zimo. Zaradi velike vsebnosti soli (magnezijev in natrijev perklorat, magnezijev klorat) se v tekoče stanje spremeni poleti, ko so najvišje temperature med sedem in 25 stopinj pod ničlo, iz istega vzroka v tekoči obliki ne izpari v šibko atmosfero. Teorij o izvoru vode je več, od delikvescence (procesa, ko soli absorbirajo vlago iz atmosfere) do topljenja ledu pod površjem in tega, da se na tečajih skrivajo veliki »tankerji« že tekoče vode.
Kaj zares pomeni odkritje vode
Odkritje tako samo po sebi ne pomeni, da bomo na Marsu našli tudi življenje, ponuja pa upanje, da bomo našli trdovratne bakterije, zmožne preživetja v neusmiljenih razmerah - podobno kot na Zemlji. Ali pa, manj navdušujoče, sledi nekdanjega življenja. Mars po tem odkritju ostaja najresnejša destinacija za (nekoč) prvo človeško kolonijo dlje od Lune. Največ upanja za odkritje nezemeljskega življenja pa je položenega na Jupitrovo ledeno luno Evropa, za katero predvidevajo, da pod debelo skorjo ledu skriva nekaj kilometrov globok ocean. Voda se tam ogreva zaradi raztezanja notranjega jedra, kar je posledica močnega gravitacijskega potega največjega planeta našega osončja, okrog katerega ta luna kroži. Temperatura morja naj bi bila tam nad lediščem, morebitno podvodno življenje pa podobno globokomorskemu na Zemlji.
Novica tudi ne pomeni, da se bodo v raziskovanje rdečega planeta vpele vse (predvsem finančne) silnice. Pojavljajo se ugovori, da bi stik nedotaknjenega okolja z raziskovalnim plovilom lahko prinesel bakterije z Zemlje in uničil potencialno veliko odkritje, nekateri opozarjajo na nevarnost, da bi bakterije potovale v obratno smer. Ravno »čistost« raziskovalnih aparatur je ena od prioritet znanstvenikov. Razkritje, da tudi daljše izpostavljanje UV-žarkom ne uniči vseh mikrobov, je razlog za večje skrbi o »sterilizaciji« plovila ExoMars, ki ga Evropska in Ruska vesoljska agencija načrtujeta odposlati leta 2018. ExoMars bo vrtal dva metra pod površje v upanju na naslednje veliko odkritje. Človeška misija naj bi se po najbolj entuziastičnih napovedih tja odpravila okoli leta 2030.
