Začnimo s tistimi, ki so se na novo uvrstili med prvih 100. Če izvzamemo skupino 13 menedžerjev, ki so šest let po menedžerskem odkupu, vsi z enakim premoženjem zasedli celoten rep lestvice 100 najbogatejših in ga potegnili še za tri mesta čez 100, med novinci na lestvici prevladujejo podjetniki, ki so zrasli iz malih obrtnih delavnic. Največje presenečenje je slovenski soustanovitelj globalnega start-upa, ki ga je britanska vlada uvrstila med 50 najobetavnejših informacijskih podjetij. Brez dvoma zanimivo pa se sliši tudi, da se je med 100 najbogatejših uvrstil »sladoledar«. Malo manj slikovito rečeno, gre za lastnika živilskega podjetja, ki dela sladoled in ga večino z zavidanja vrednim dobičkom izvozi, a čeprav ga nekaj proda tudi doma, večina Slovencev zanj še nikoli ni slišala.
Čebelja družina
Toda pojdimo po vrsti. Najviše uvrščeni novinci, na 44. mestu, so člani družine Kandus in Mižigoj, lastniki Medexa, znanega po čebeljih prehranskih izdelkih. Če smo odkriti, bi družino morali uvrstiti med prvih 100 že lani, a smo pri pripravi lestvice po nerodnosti vrednotili le delež direktorice Aleše Kandus, ne pa tudi njenega očeta Aleša Mižigoja in drugih članov družine Mižigoj. Aleš Mižigoj je bil že v »stari Sloveniji« dolgoletni direktor Medexa, po lastninjenju je družina očitno polagoma odkupovala delnice od zaposlenih in je zdaj skoraj povsem njihov ter dovolj uspešen, da družino uvršča med 100 najbogatejših.
Uspeh z gozdarskimi stroji
Naslednji novinec je Franc Pišek. Sami smo ga na naši lestvici že nekaj časa pričakovali, saj se njegovo podjetje Pišek-Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah na naših lestvicah uspešnosti že dalj časa uvršča na vrh ali tik pod njim med podjetji v kovinski in strojni industriji. Že več let neustavljivo rastejo in očitno so njihovi izdelki cenjeni, saj so vsako leto bolj dobičkonosni. Predlanskim smo jih zaznali tik pod mejo 100 najbogatejših, v enem letu pa je njihov dobiček poskočil za več kot 70 odstotkov in v enem skoku se je Pišek s skoraj 22 milijonov evro vrednim podjetjem zavihtel kar na 58. mesto. Izdelujejo vitle in druge specializirane kmetijske stroje, denimo hidravlične cepilnike drv, krožne žage, klešče za les in podobno. Z lastnim razvojem in sodobno proizvodnjo, v kateri imajo numerično krmiljene stružnice, varilne robote in druge najnaprednejše stroje, prihodke vztrajno povečujejo in jih tri četrtine dosežejo z izvozom.
Spretni sladoledar iz Ajdovščine
Med stotimi so lastniki še dveh podjetij, ki smo jih na podlagi dosedanje rasti pričakovali med najbogatejšimi. Na začetku omenjeni sladoledar je Andrej Slokar, lastnik ajdovskega podjetja Incom. Zgodbo o ustanovitelju podjetja Andreju Slokarju, ki je leta 1992 začel izdelovati sladoled v banjicah za svoj gostinski lokal kar doma v garaži, ga potem začel prodajati še drugim gostincem in potem zrasel, kot si sprva najbrž ni predstavljal niti sam, smo objavili v Managerju že septembra lani, ko še nismo vedeli, da se bo tako kmalu pojavil med multimilijonarji. Podjetje z lani 130 zaposlenimi je skoraj bela vrana v slovenski prehranski industriji, kjer je večina podjetij omejena na domači trg. Incom pa več kot 80 odstotkov prihodkov doseže z izvozom in vsako leto zrase za okrog 20 odstotkov. Ste kdaj opazili sladoled Leone? To je njihova blagovna znamka. Vendar podjetje stavi predvsem na proizvodnjo za trgovske znamke, predvsem tuje. Včasih je to veljalo za manj donosen poslovni model, toda Incomu se to zelo obnese. Ustvarjajo za živilsko industrijo izjemno visoko dodano vrednost - je pa res, da se njihovi zaposleni ne morejo ravno postavljati z visokimi plačami.
V Škofji Loki 13 bogatašev na mah
Med podjetja s stalno rastjo sodi tudi škofjeloška družba LTH Ulitki, ki prav tako izvozi skoraj vso proizvodnjo. Seveda je ta družba veliko večja, saj ima 1.300 zaposlenih, prej omenjeni družbi pa le desetino tega števila. A so njegovi lastniki pod prej omenjenima, saj si ga deli kar 13 ljudi. Razlika je tudi, da je škofjeloška trinajsterica podjetje kupila, medtem ko sta ga prejšnja dva postavila od temeljev. O njih objavljamo zgodbo posebej.
Start-up velike hitrosti
Povsem drugačno zgodbo je spisal Sebastjan Trepča. Gre za enega izmed mladih podjetnikov novega kova, ki iščejo ideje v svetu interneta in sodobnih komunikacijskih naprav. Trepča je skupaj z britanskim partnerjem soustanovitelj pet let starega start-upa Lyst v Londonu. V Managerju smo ga opazili pred časom, ker je letos prejel kar zajetno investicijo tveganega kapitala. Tudi o njem si lahko preberete posebno zgodbo v tej reviji. To je šele tretji start-up, katerega ustanovitelj se je uvrstil med najbogatejše (za Outfitom7 in Celtro). Lyst je platforma za spletno prodajo oblačil in drugih modnih izdelkov in se je v kratkem času razvil v pravo globalno podjetje, saj ima enoto tudi v New Yorku. Prek spleta ponuja izdelke več kot 10 tisoč modnih oblikovalcev in trgovin in je lani dosegel 125 milijonov evrov prihodkov. Po več dokapitalizacijah, s katerimi sta ustanovitelja zbrala denar za širitev, ima Trepča 7,4-odstotni delež, kar zadošča za 87. mesto na lestvici. Naši analitiki so vrednost podjetja ocenili konservativno zaradi tveganj v začetnem obdobju delovanja, toda če bo še naprej raslo tako hitro kot doslej, bo Trepča kmalu zelo visoko.
Posojilno razbremenjeni izolater
Kot zadnja novinca med 100 najbogatejšimi omenjamo lastnika družbe Fragmat Franca in Marijo Žgajnar. Franc Žgajnar je leta 1991 pustil službo in ustanovil lastno podjetje v Metuljah na Blokah. Nato je leta 1995 kupil proizvodnjo stiropora ljubljanske Izolirke in 10 let pozneje še TIM Laško. Tako je Fragmat danes skupina podjetij, ki izdelujejo hidro- in termoizolacije ter veziva in malte. V minulih letih so bili močno zadolženi, toda lani so se z bankami dogovorili o reprogramu, izboljšali poslovanje in lastnika sta se po naši oceni uvrstila na 78. mesto.
Srečni povratniki
Zgodba o lastnikih, ki sta premagala poslovne težave, nas pripelje do povratnikov na lestvico 100 najbogatejših: tudi nekateri od teh so z nje nekoč zdrsnili, ker so se rezultati njihovih podjetij zaradi različnih vzrokov poslabšali, a se zdaj znova vzpenjajo. Najimenitnejša vrnitev je uspela Mojci Godnjavec Apostolovski in Sašu Apostolovskemu, ki imata prek krovne družbe Ponds polovični delež verige obutvenih trgovin Mass. V krizi po letu 2009 je močno upadla prodaja in podjetje je potrebovalo kar nekaj časa, da se je prilagodilo novim razmeram, v katerih kupci, če že kupijo, gledajo na vsak cent. Podatek, da so lani povečali prihodke za slabih 30 odstotkov, dobiček pa za dobrih 80, kaže, da jim je to uspelo, in ta uspeh ju je dvignil kar na 42. mesto.
Marjan Batagelj in njegova žena Katja Dolenc Batagelj sta bila prvič med 100 najbogatejšimi leta 2009 z družbo Batagel & Co, ki je izdelovala in prodajala sesalnike in likalnike, zdaj pa sta se vrnila na kar visoko 60. mesto v precej drugačni vlogi. Leta 2010 je njuno podjetje od Istrabenza kupilo večinski delež družbe Postojnska jama (četrtinski delež ima občina Postojna prek občinskega podjetja Postojna Turizem) in ta danes spet doživlja zlate čase.
Krizo je preživljala tudi Zlatarna Celje in z njo njeni lastniki, to je družina Albreht. Povsem razumljivo je, da leta gospodarske krize niso ugodna za prodajo nakita, ki je glavni program Zlatarne Celje. V zadnjem času je cena zlata upadla, kar sicer znižuje vrednost prodaje, je pa s cenejšim zlatom očitno laže ustvarjati dobiček, tako da se je družina vrnila med najbogatejše.
David Kobal na 77. mestu je solastnik sežanske družbe Gold Club, njegov partner s tretjinskim delež je Loris Požar. Do leta 2009 smo oba videvali na lestvici najbogatejših, leto pozneje le še Kobala, potem pa sta oba »poniknila«. Družba izdeluje elektronske igralne naprave (manjši del njihove dejavnosti so sicer tudi igralnice) in v kriznih letih so njeni prihodki strmo upadli. Ko so analizirali vzroke, so videli, da kriza ni edini razlog za to, ampak jim prihodke spodjeda tudi manjša priljubljenost njihovega glavnega izdelka, elektronske rulete. Zato so vse sile usmerili v razvoj - in to zelo uspešno: lani so prihodke povečali za 62 odstotkov in dosegli skoraj dva milijona evrov čistega dobička. Toda še vedno so precej daleč za doslej najuspešnejšim letom 2007, ko so dosegli 23,4 milijona evrov prihodkov in štiri milijone dobička.
Dve mesti za njim sta Rok Drašler in njegova mati Marta, solastnika MDM, ki izdeluje izdelke in polizdelke iz nerjavnega jekla in aluminija. Ker je ta program navezan na gradnjo industrijskih objektov, je podjetje v kriznem obdobju stagniralo, lani pa je doseglo precejšnjo rast. Prav ta je lastnika vrnila na lestvico.
Pogled do 150. mesta
Letos smo lestvico najbogatejših prvič raztegnili do 150. Pod 100. mestom sicer prevladujejo tisti, ki so lani ali v minulih letih kdaj že bili med stotimi. Kljub temu smo našli nekaj novih imen. Na 104. mestu najdemo Valterja Šajna, lastnika družbe Sawal, ki v Sloveniji prodaja avtomobile znamke Opel. Popoln novinec je tudi Zdravko Stojko na 120. mestu. Tja ga je pripeljala hitra rast njegovega podjetja Metalna Impro, ki projektira in izdeluje konstrukcije, posode in druge izdelke iz aluminija in drugih nerjavnih materialov. Takoj za njim si delijo 121. mesto Jožef Horvat in Anton Ravnič, solastnika Intering Holdinga, ter Matjaž Satler, MS Invest, ki je premoženje pridobil v certifikatski privatizaciji kot eden od ustanoviteljev skupine Aktiva. Vse tri smo že kdaj videli tudi med prvimi stotimi.
Novinca sta tudi dva solastnika tržiškega Cablexa: Štefan Kranjc na 125. mestu in Zdenko Kopriva z družino na 149. mestu. Gre za precej veliko skupino podjetij, ki skupno zaposluje prek 1.200 ljudi.
Tako rekoč vsak Slovenec ima kaj opraviti z Automatic Servisom, saj ima podjetje po državi postavljenih več kot 10 tisoč avtomatov za tople in hladne napitke in prigrizke. In očitno vse rajši prigrizujemo in pri tem preveč ne škrtarimo, saj je rast podjetja in njegovega dobička pripeljala njegove lastnike, Ester in Franca Lorberja ter Dejana in Zvonka Muzloviča, na 127. mesto med najbogatejšimi Slovenci. Novinca sta tudi Karmen in Primož Kompara na 135. mestu, lastnika podjetja Vitanest, ki uvaža in prodaja sisteme za klimatizacijo, ogrevanje in prezračevanje.
Le dve mesti za njima je Branko Žiberna, ki je prek CPK Invest večinski lastnik Gorenjske gradbene družbe in Cestnega podjetja Kranj, zdaj drugega največjega gradbenega podjetja v Sloveniji. Na 150. mestu je še en gradbinec, Ivan Cajzek, lastnik gradbenega podjetja GIC gradnje, ki deluje predvsem v vzhodni Sloveniji. V letih 2008 in 2009 je že bil med stoterico najbogatejših in zdaj se je vrnil na zadnjem valu evropskih projektov. Videli bomo, ali se mu bo uspelo obdržati tudi v času gradbene suše.
Novo ime je Dušan Gradišar, lastnik lesnopredelovalnega podjetja gozdov Gozd, prek katerega ima v lasti gozdni gospodarstvi Celje in Brežice. Za njim je Mihael Strmljan, lastnik družbe Skupina Aktiva, ki izhaja iz privatizacijskega zbiranja certifikatov in danes združuje različna podjetja za storitvene dejavnosti, v lasti pa ima tudi tovarno sadnih sokov in sirupov Presad.
Na 146. mestu sta čezmejna bogataša: Klemen in njegov oče Miroslav Čas imata v lasti 46 odstotkov nemške programerske in svetovalne družbe Ecenta, ki razvija izdelke s programsko opremo nemškega velikana Sap. Gre torej za IT-podjetje in teh se na naši večinoma industrijski lestvici posebej razveselimo. Podjetje je zbudilo našo pozornost že pred dvema letoma, ko bi Časova zaradi zglednih bilančnih podatkov skoraj uvrstili med 100 najbogatejših, a nas je Klemen Čas prepričal, da je šlo podjetju v zadnjem letu na slabše. Tokrat smo se morali opreti na skoraj dve leti stare podatke, saj Ecenta očitno oddaja bilance tako pozno, kot je le mogoče.
O Heleni Pušnik Knez smo v Managerju pisali že leta 2013 zaradi uspešnosti njenega podjetja CNC P & K-Pušnik, ki izdeluje različne kovinske dele za avtomobilsko industrijo. Je direktorica in lastnica družbe, ki ga je ustanovil njen oče kot družinsko obrt leta 1976. Podjetje je imelo konec minulega leta 230 zaposlenih in ob tem kar 200 računalniško krmiljenih obdelovalnih strojev.
Za konec smo prihranili dva manjšinska lastnika družb, katerih večinski lastniki so visoko pri vrhu naše lestvice. Igor Petrič je manjšinski lastnik Inotherma, katerega večinska lastnika zakonca Šenk sta na 13. mestu. Njegov 12-odstotni delež ga je pripeljal na 143. mesto. Poleg njega je solastnik Inotherma še Janez Lesar, ki ima 10 odstotkov, kar ni bilo dovolj za preboj na lestvico. Zato pa je Luko Renka pičlih 89 stotink Outfita7 pripeljalo kar na 131. mesto med najbogatejšimi Slovenci.
