Na valu gradenj, ki jih je poganjal evropski denar, so nekatera graditeljska podjetja v zadnjih letih krepko zrasla: med njimi je tudi GH Holding, ki je zdaj v popolni lasti Blaža Miklavčiča. Toda pri dobitnikih tega naložbenega razcveta je zdaj bolj od tega, kako so se vzpeli, zanimivo vprašanje, kako nameravajo preprečiti potop v letu ali dveh, ko bo evropski naložbeni denar presušil.
Miklavčičev GH Holding v zadnjem času sodeluje pri skoraj vseh železniških naložbah, pri nizkih gradnjah je specializiran za čistilne naprave in bioplinarne, med visokimi pa je gradil nekaj bolnišnic oziroma urgentnih centrov. Nekateri ga štejejo med nove gradbene barone, naslednike šefov nekdanjih gradbenih velikanov, ki jih je odnesla kriza.
Po bogastvu za več kot pol nekdanjega Zidarja
Po vrednosti (31,5 milijona evrov), na katero smo zaradi strme rasti ocenili njegovo premoženje, se je Blaž Miklavčič približal nekdaj najmočnejšemu slovenskemu gradbincu, šefu družbe SCT, Ivanu Zidarju, čigar premoženje smo leta 2009 ocenili na 52,2 milijona evrov. Primerjava sicer Miklavčiča najbrž ne bo preveč vzradostila, saj je SCT, ki se je preveč velikopotezno zadolževal (precej tudi zaradi menedžerskega prevzema), že dve leti pozneje šel v stečaj, Zidar pa izginil z lestvice najbogatejših Slovencev in je zdaj celo v osebnem stečaju.
Toda SCT in GH Holding sta povsem različni podjetji. SCT je leta 2008, v času pregrete rasti, dosegel rekord s skoraj 530 milijonov evrov poslovnih prihodkov in je imel skoraj 1.500 zaposlenih. GH Holding pa ima le 17 zaposlenih in z dobrih 78 milijonov evrov prihodkov niti ni največje slovensko gradbeno podjetje, ampak je to novomeški CGP, ki je lani imel skoraj 103 milijone prihodkov. Toda GH Holding je organizator gradnje in za gradbena, montažna in druga izvedbena dela najema podizvajalce, zato je pravzaprav bolj podoben Riku, ki prav tako deluje kot inženiring in je tudi precej večji od GH Holdinga, saj je lani imel nekaj nad 143 milijonov prihodkov.
Tako ima GH Holding med zaposlenimi predvsem inženirje različnih strok, največ je gradbenikov, katerih glavna naloga je vodenje izvedbe del oziroma projektov, delno tudi pridobivanje poslov, zato morajo biti to vsestranski strokovnjaki. Poleg tega ima Blaž Miklavčič še eno podjetje, MM SVTK, ki je izvajalska družba, specializirana za projektiranje signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav za železniško infrastrukturo, se pravi inteligentnih prometnih sistemov. Večinoma dela za GH Holding v okviru njegovih projektov, nekaj poslov ima tudi za druge naročnike. Pri specializaciji za železniške projekte je treba spomniti, da je bil Blaž Miklavčič od leta 2002 do decembra 2004 predsednik uprave holdinga Slovenske železnice.
Suša je napovedana
Divja rast v zadnjih treh letih, ko je GH Holding več kot podvojil prihodke iz začel ustvarjati lep dobiček, ima lepotno napako: to je bilo leto, ko je Slovenija hitela, da bi postrgala še neporabljena evropska sredstva, ki so bila na voljo iz prejšnje finančne perspektive EU. Majhnost in dejstvo, da nima lastne gradbene operative, bosta GH Holdingu gotovo pomagala prebroditi obdobje naložbenega zastoja, ki se že jasno kaže, kot opozarja sam Miklavčič: »Lani ob koncu oktobra smo videli realizacijo za celo leto naprej in celo še malo dlje, letos v tem času pa imamo sklenjenih pogodb le za pol realizacije v letu 2016. Moramo se sprijazniti, da bo v letu 2016 in 2017 obseg gradbene dejavnosti v Sloveniji gotovo globoko upadel.«
Toda že dolgo je jasno, da bo nastal naložbeni vakuum pri evropskih sredstvih, dokler ne bo vlada izpolnila pogojev za črpanje sredstev novega obdobja 2014-2020. Ali se na to niso pripravljali?
»Seveda smo se pripravljali na ta upad,« odgovarja Blaž Miklavčič. »V času konjunkture smo bili, si upam trditi, finančno dovolj konservativni in nismo zapravljali denarja za nepremišljene naložbe.« Zato po njegovih besedah GH Holding prihaja v to obdobje v razmeroma dobri kondiciji, finančni in predvsem izvedbeni. Konkretno pa vidijo rešitve v treh smereh.
Stečajne priložnosti
Prva so lastne naložbe, o čemer pravi Miklavčič: »V zdajšnjih razmerah je mogoče iz stečajev kupiti nedokončane projekte ali gradbena zemljišča. Zaradi pomanjkanja denarja so cene danes precej bolj sprejemljive, kot so bile, in glede na prihajajoče povpraševanje je mogoče uspešno izvesti tudi nepremičninske projekte.«
Zato je Miklavčičeva družba MM SVTK iz stečaja Kraškega zidarja za 2,4 milijona evrov kupila nedokončano stanovanjsko sosesko Tribuna v Ljubljani, prav tako iz stečaja so kupili tudi zemljišče v Novem Vinodolskem, kjer nameravajo zgraditi manjši hotel.
O tveganosti takih gradenj ob dejstvu, da se stanovanja še vedno slabo prodajajo, Miklavčič pravi: »Kot pravijo nepremičninarji, je na trgu sicer res veliko ponudbe, vendar na drugi strani še vedno manjka privlačnih stanovanj.« Po njegovem mnenju je soseska Tribuna na Prulah ena najprivlačnejših lokacij v Ljubljani. V štirih objektih bodo stanovanja, ob Karlovški cesti pa je en trakt poslovnih prostorov. Načrtujejo objekte višjega standarda, kar je po Miklavčičevem prepričanju za območje tako blizu mestnega središča tudi edino logično.
To je za GH Holding povsem nov pristop, saj je bil doslej predvsem organizator gradnje, zdaj nastopa tudi v vlogi investitorja, ki bo zgradil in nato prodajal stanovanjske in poslovne prostore. Blaž Miklavčič brez oklevanja pove, da to ne pomeni preobrazbe poslovnega modela in da bo GH Holding še naprej ostal organizator, investitorstvo je le eden od ukrepov za prebroditev pomanjkanja dela, da v času, ko ni drugih naložb, pač zaženejo lastno investicijo, če najdejo ugodno priložnost. Sicer meni, da takih projektov ne bodo izvajali prav veliko. Razen Tribune in Novega Vinodolskega za zdaj nimajo drugih tovrstnih načrtov. Kaže pa pripomniti, da je tudi za mesto dobro, da se opustele gradbene jame v mestnem tkivu zapolnijo in zaživijo, kot je bilo predvideno.
Stečajne priložnosti
Druga nova smer delovanja je koncesijska izvedba. Kot pojasnjuje Blaž Miklavčič, so to različne javne ali infrastrukturne naložbe, kjer so investitorji lokalne skupnosti, zavodi ali druge institucije, ki imajo težave s financiranjem. Na eni strani imajo projekte, s katerimi lahko kandidirajo za evropska sredstva, nimajo pa sredstev za lastno udeležbo. GH Holding jim bo ponudil možnost, da lastno udeležbo zagotovijo na podlagi koncesije. Po Miklavčičevih besedah je to koristno za vse vpletene: naročniku se omogoči pridobitev evropskih sredstev za izvedbo, izvajalci imajo delo, uporabniki dobijo koristen javni objekt.
Obetavna Hrvaška, ki je spretnejša pri črpanju evropskega denarja
Tretji ukrep pa je agresivnejši nastop na sosednjih trgih. Tu se GH Holding ne more ravno hvaliti z dozdajšnjimi dosežki, saj je lani od skoraj 78,5 milijona evrov skupne prodaje v tujini iztržil le dobrih 126 tisoč evrov, to je pičla šestnajstinka odstotka vseh prihodkov. Toda kot je povedal Miklavčič, so pri iskanju novih poslov v tem času veliko bolj aktivni v tujini kot doma.
Delo iščejo v sosednjih državah, pri čemer Miklavčič pravi: »Srednjeročno so za nas zanimivi trgi, ki imajo evropsko financiranje investicijskih projektov.« Soseščina se dodatno zmanjša zaradi težav pri vstopu na italijanski in avstrijski trg, ki jih ni konkretneje opisal, ampak je samo rekel: »Naši obrtniki v Avstriji in Italiji delajo izključno kot podizvajalci. To pove, da so ovire za vstop na te trge visoke.« Na Madžarskem ne delajo.
Tako je ta čas najbolj obetavna Hrvaška. Po Miklavčičevih besedah so naši južni sosedi očitno hitrejši pri črpanju evropskih sredstev in že objavljajo prve razpise. Za GH Holding so zanimivi predvsem razpisi za gradnjo čistilnih naprav in zdravstvenih objektov, kjer imajo največ znanja in tudi referenc.
Brez bančne podpore ne bo šlo
Po Miklavčičevih besedah bo uspešnost dela na vseh treh področjih odvisna tudi od podpore bank bodisi v obliki garancijskega bodisi v obliki kreditnega potenciala. Banke so v krizi skoraj opustile financiranje gradbenih projektov, toda zdi se, da so se začele zadeve obračati. Miklavčič pravi: »V pogovorih z bankami, posebej s tujimi bankami, ki delujejo v Sloveniji, opažam kar nekaj pripravljenosti, da se vključijo na vsa tri področja, vendar seveda ne brezglavo, a pričakujem, da bo njihov pristop zelo konservativen. Meni se zdi to povsem v redu. Veliko pomeni že to, da so banke pripravljene sodelovati, ker tudi one menijo, da potrebujejo posel.«
Kako je postal lastnik
O GH Holdingu je treba povedati še, da je Blaž Miklavčič letos postal njegov edini lastnik, ko je Holding na dražbi odkupil 17-odstotni delež družbe Kraški zidar v stečaju, nato pa so z zmanjšanjem osnovnega kapitala te delnice umaknili. Sicer pa je spremenjeno lastništvo GH Holdinga posledica osipa, ki ga je v krizi doživelo slovensko gradbeništvo.
Holding je bil namreč ustanovljen leta 2007, v času največjega naložbenega razmaha v Sloveniji. »Tri družbe ustanoviteljice, Kraški zidar, Konstruktor in Pomgrad, so bile lastniško prepletene. Pri ustanovitvi holdinga je bil njihov cilj poslovna in potencialno tudi lastniška konsolidacija,« pojasnjuje Miklavčič, ki je bil direktor od ustanovitve holdinga. Na ta položaj je prišel kot tesen sodelavec Stanka Polaniča, saj je bil prej direktor Polaničevega Kmetijskega gospodarstva Rakičan, današnje Panvite, v njegov poslovni imperij pa sodi tudi gradbeno podjetje Pomgrad.
Kot pravi Miklavčič, so začeli tako rekoč z ničle, s 300 tisoč evrov ustanovitvenega kapitala. »Naša ideja je bila, da smo skupaj močnejši in lahko vstopamo tudi na zahtevnejša področja, ki so jih ustanovitelji manj obvladovali. Tako je imel holding nalogo razvijati nove trge in nove produkte. To smo tudi delali ves čas. Toda prišla je kriza, iz trojčka je nastal enojček (Konstruktor in Kraški zidar sta namreč šla v stečaj) in s tem je GH Holding izgubil svoj smisel kot poslovni in potencialno lastniški konsolidator in ostal nam je le še gol posel v smislu osvajanja novih tehnologij ter izvajanja tehnološko zahtevnejših projektov. To smo delali in menim, da smo tudi dosegli začetni preboj. Smo pa še mlado podjetje, zelo mlad kolektiv in imamo veliko načrtov.«
O »enojčku« pa Miklavčič pravi: »Ko je nazadnje od lastnikov ostal samo Pomgrad, ki posluje zelo uspešno, je bila njegova lastniška udeležba v Holdingu samo podvajanje interesov. Smo tudi pod lupo agencije za varovanje konkurence (AVK) in tako smo se preventivno odločili, da Pomgrad v celoti izstopi iz GH Holdinga.« Spomnimo, AVK je junija izdal odločbo, da so se GH Holding in še dve gradbeni podjetji (Pomgrad ni bil med njimi) kartelno dogovarjali pri pridobitvi dobrih 13 milijonov evrov vredne gradnje mariborske urgence. GH Holding je zaradi tega vložil tožbo na sodišču in pričakuje, da bo odločba AVK razveljavljena, saj po njegovih besedah ni podprta z dokazi. Mariborska urgenca je sicer končana in že nekaj mesecev deluje v novih prostorih.
Pri lanskem izstopu Pomgrada gre torej za odločitev, ki naj bi odpravila vse sume o nepravilnostih pri delitvi poslov, razlaga Miklavčič in poudarja, da sicer s Pomgradom zelo dobro sodelujejo pri izvedbi posameznih projektov. O Stanku Polaniču spoštljivo pravi: »Spoštujem ga kot izjemnega gospodarstvenika. Od njega se še vedno tudi učim in menim, da je lahko marsikomu vzor - meni je vzor.« Sicer pa je za GH Holding prednost, da sam ne opravlja gradbenih del in ni vezan na nobenega izvajalca in tako lahko za različne projekte angažira najprimernejše izvajalce, ki v določenem trenutku ponudijo najugodnejše pogoje.
