Biti zraven pri največjih izzivih moderne dobe, to poganja soustanovitelja podjetja Dewesoft, Trboveljčana Jureta Kneza, ki je doktor strojništva, uspel pa je v informacijski tehnologiji. Jure Knez je v navadah sicer kar tradicionalen, televizije ne gleda, rad pa bere knjige.
V Sloveniji je Dewesoft prvič zbudil pozornost širše javnosti leta 2006, ko je ameriški vesoljski agenciji NASA prodal programsko opremo na merilnih instrumentih za spremljanje plovil. Dewesoft, kjer ima Jure Knez 75-odstotni delež (18-odstotnega ima direktor in soustanovitelj Andrej Orožen), je od takrat rasel, pravi, da zato, ker so s strokovnjaki Dewesofta programsko opremo za tehnične meritve dodelali tako, da jim primat na tem področju priznavajo tudi veliki tekmeci. Poleg programske opreme zdaj delajo še celotne merilne instrumente. Dejavnost je perspektivna: merjenje je v dobi digitalizacije in avtomatizacije čedalje pomembnejše. Če hočeš upravljati stroje in naprave neodvisno od človeka, jim moraš poslati natančne podatke, ki jih je seveda treba prej izmeriti.
Podjetnik je postal že kot študent
Jure Knez kot otrok sicer ni sanjal o vesolju, sta ga pa od nekdaj zanimali hitrost in tehnologija. Kot pravi, sta s sošolcem celo nameravala zgraditi letalo. Današnji posel je začel še na fakulteti. Takrat je bil samostojni podjetnik, Dewesoft pa je skupaj z Andrejem Orožnom soustanovil konec leta 2000. Sprva sta bila zraven dva avstrijska soustanovitelja, ki sta pozneje izstopila in je Dewesoft zdaj v lasti Kneza in Orožna ter še treh kolegov z majhnimi deleži. Petnajst let pozneje ima Dewesoft v Sloveniji 50 zaposlenih, prodajna podjetja pa tudi v Avstriji, Nemčiji, ZDA in Singapurju. Lani so ustvarili več kot 13 milijonov evrov prihodkov, dodana vrednost na zaposlenega je bila 124 tisoč evrov, imeli so 4,2 milijona evrov čistega dobička.
Od softvera do hardvera
Začeli so kot izdelovalci programske opreme za merilne instrumente, ki so jo nato nadgradili še s proizvodnjo teh. Proizvodnja jim sicer nekoliko znižuje dodano vrednost, a z združitvijo ponudbe programske in hardverske opreme je možnost napak precej manjša, kar jim odpira vrata kupcev. Največ prodajo avtomobilski in letalski industriji, njihove aplikacije se uporabljajo tudi pri raziskavah vesolja. Razvili so denimo merilni instrument za zajem digitalnih in analognih signalov, ki se uporablja pri meritvah vibracij raketnih motorjev. Njihove rešitve se uporabljajo za telemetrični prenos podatkov v nadzorno središče za izstrelitev. Njihov trenutno največji hit med merilnimi instrumenti se imenuje Krypton, tako kot planet, kjer je doma Superman, kripton je sicer tudi eden od kemičnih elementov. Samo letos so jih prodali že več kot štiri tisoč. Gre za merilne module, ki omogočajo distribuiran zajem podatkov, nov način prenosa podatkov, deluje pa tudi v ekstremnih razmerah. Lahko so nameščeni do 100 metrov narazen, med delovanjem se jih lahko potopi v vodo, prenesejo pa temperature do 40 stopinj Celzija pod ničlo in pulzne obremenitve do 600 gramov. Razvili so ga na pobudo največjih strank na področju industrijske mehanizacije, zdaj ga prodajajo po vsem svetu. Letos so bili posebej aktivni v Latinski Ameriki, sicer pa imajo svet razdeljen na tri dele, po tretjino izdelkov prodajo Evropejcem, Azijcem in Američanom.
»Najboljše pri našem delu je, da od znotraj vidimo laboratorije formule 1, NASE, avtomobilske in letalske industrije. Lepo je videti, da se naše rešitve uporabljajo v tako širokem področju in da smo zraven pri največjih izzivih moderne dobe. To mi pomeni več kot zaslužek,« pravi Jure Knez.
Lastništvo zaposlenim kot dodatna motivacija
Del podjetja namerava razdeliti zaposlenim. Kolikšen delež natančno, nam ni povedal. Je pa pojasnil, kako ta delitev poteka: »Prejšnje leto smo odprli poslovne knjige in uvedli sistem nagrajevanja, po katerem je variabilni del plače sodelavcev odvisen od mesečne dodane vrednosti prodanih instrumentov. Ocenjujem, da bomo pri tem sistemu letos poleg redne plače izplačali okrog tri dodatne povprečne plače. Če bi podjetju šlo slabo, tega dodatka pač ne bi bilo. Letos pripravljamo interni trg deležev, po katerem bodo zaposleni ta variabilni del plač pretvorili v lastniški delež v podjetju. Trgovanje z deleži bo izključno interno, na podlagi slabih izkušenj drugih si želimo, da bi lastniki bili izključno tisti, ki kreirajo ta uspeh. Deleže bodo lahko zaposleni po trenutno veljavni knjigovodski vrednosti kupili in nato v kateremkoli trenutku prodali nazaj na internem trgu, tako da je ta vložek otipljiv, vložen denar pa likviden. Ideja je, da lahko s tem zaposleni varčujejo tam, kjer lahko precej vplivajo na rezultat.«
Nove ideje za prihodnost
Kot pravi Andrej Orožen, direktor Dewesofta in njegov drugi glavni lastnik, je Jure Knez v ekipi vizionar; določi platformo in tehnične zahteve ter s tem nakaže smer razvoja izdelkov. Potem pa se začne delo za zdaj že 50-člansko ekipo. Jure Knez se izrazi skromneje: »Sam sem pač v podjetju tisti, ki zbira potrebe strank in jih filtrira. Prav gotovo bi pri takšni ekipi to bil sposoben delati tudi kateri od kolegov. Posluh za potrebe strank nas je pripeljal tja, kjer smo, in bo prav gotovo vodilo tudi v prihodnosti.«
Kaj zdaj pripravlja? »Delamo pri novem projektu, kjer želimo zmanjšati merilno opremo toliko, da bi se lahko vgrajevala v senzorje, s tem bi bila meritev res poenostavljena do skrajnosti. Gre za povsem drugačno razmišljanje, nekaj, kar svet do zdaj ni poznal v takšni obliki. Čeprav imamo v prodajnem programu izdelke, primerljive drugim podjetjem, ki nekaj pomenijo v naši branži, pa se mi zdi, da smo šele na začetku poti. Zdaj bo šele postalo zares zabavno.«
Dewesoft letos posluje uspešno. Prodajo samo programske opreme so popolnoma nadomestili s prodajo celostnih rešitev, kar je najpomembnejši preskok zadnjih let. Prihodki se bodo povečali kljub temu, da so lani imeli enkraten posel pri prodaji programske opreme. Dobiček bo najbrž nekaj manjši kot lani, ker so začeli delati tudi izdelke z nižjo dodano vrednostjo.
Kaj bi spremenil v Sloveniji?
Kaj bi v Sloveniji spremenil, da bi bilo podjetnikom lažje? »Poročanje vsem institucijam in uradom je necentralizirano in neurejeno ter vzame veliko časa. Verjamem, da se to da precej preprosto urediti. Premisliti je treba o zaposlovanju. Tako kot pri davkih velja inverzni učinek - če zvišaš davke, jih na koncu pobereš manj - je pri zaposlovanju podobno. Če delodajalce siliš k neverjetno velikim obveznostim pri zaposlovanju novih sodelavcev, je dela na koncu za vse manj. Zanimivo bi bilo uvesti sistem, da lahko nekoga najameš za dve uri, štiri dni ali pa dva meseca brez kakršnihkoli obveznosti po koncu tega obdobja. Stavim, da bi bilo dela precej več, kot ga je danes.«
Odklop je dober tudi doma
Četudi uživa v Dewesoftu, tudi Jure Knez kdaj potrebuje odklop. Kaj dela takrat? »Družina je najpomembnejša, podjetje ne pomeni nič brez topline doma. Seveda pa je velik izziv, kako usklajevati rastoče podjetje z družinskim življenjem. Nekaterim stvarem se je treba odpovedati, v mojem primeru recimo televiziji. Rad pa berem dobre knjige, predvsem me zanima psihologija osebnosti. Potovanja so mi v veliko veselje, vedno poskusim združiti poslovno pot z nekajdnevnim raziskovanjem okolice. Zakaj pa je svet tako velik, če ne prav zato, da si ga ogledamo? Z ženo sva sicer ugotovila, da je otrokom pomembneje, da čas preživimo skupaj, kot pa da si kaj ogledujemo, zato zadnje čase skupne trenutke preživljamo bolj blizu ali pa kar doma.«
