Si Zuckerberg z dobrodelnostjo kupuje odpustek vnaprej?

Tokrat sem bil povabljen k pisanju z izzivom, naj komentiram odločitev ustanovitelja Facebooka (FB) Marka Zuckerberga, ki je ob rojstvu hčerke Max 99 odstotkov svojega imetja podaril v dobrodelne namene. Presenetljivo veliko komentarjev je odklonilnih. Za ene je to davčna optimizacija, za druge zgolj prelivanje iz levega v desni žep, češ daroval je lastni dobrodelni ustanovi, še huje, svojemu novemu podjetju. Za nekatere bi bilo najbolj prav, če bi donacijo namenil državi za pomoč socialno ogroženim, za druge bi bilo edino kredibilno, če bi šel denar v neprofitne organizacije, ki se že ukvarjajo z reševanjem žgočih družbenih vprašanj, kot je naredil eden najbogatejših zemljanov, vlagatelj Warren Buffett. Za nekatere to ni bila demokratična poteza, ker bo o delitvi sredstev še vedno odločal on, in ne širše demokratično telo. Ciniki pa trdijo, da bo tudi z enim samim odstotkom še vedno ekstremno bogat in si zato ne zasluži priznanja.

Pozitivni komentarji pa to potezo pozdravljajo in predvsem poudarjajo dejstvo, da je s tolikšno donacijo svojega imetja prestavil mejnike med kapitalom in družbeno odgovornostjo. Katera stran ima torej prav? To bo najbolje pokazal čas. Bolj od tega me zanimajo trendi in razlogi, ki usmerjajo tovrstna dejanja. Največji dobrodelneži konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja prihajajo iz vrst roparskih baronov. Ko so uresničili svoje osebne ambicije, so ugotovili, da jih uporabljene metode in neizmerno bogastvo pač ne bodo umestili na prijazno stran zgodovine. To so si lahko zagotovili samo z dobrodelnimi dejanji.

Današnja filantropija, ki prihaja predvsem iz ZDA, Irske in Anglije, pa pomeni veliko pozitivno spremembo. Od jeklarskega magnata Andrewa Carnegieja in finančnika J. P. Morgana iz 19. stoletja do Warrena Buffetta in Billa Gatesa se je spremenilo mnogo, predvsem vzgibi za družbeno odgovornost. Večini današnjih vidnih nosilcev bogastva in z njim družbene moči ni treba skrbeti za dobro ime v javnosti, saj so ugledne osebnosti in že veljajo za heroje, saj so svoje premoženje ustvarili iz nič. Zato menim, da so današnji motivi veliko bolj pristni in družbeno odgovorni.

V donaciji Marka Zuckerberga vidim mnogo več kot samo rekordno denarno nakazilo in priložnost za družinsko promocijo. Tokrat gre zares in sprememb ne bo mogoče doseči samo prek državnih intervencij in ukrepov, ampak samo ob zelo aktivnem sodelovanju tudi gospodarstva in civilne družbe. Ta odločitev je nov zgodovinski prehod k novim vrednotam in velika odgovornost za vse, ki jim ni vseeno.

Ker pa živimo v časih, polnih presenečenj, v svetu, v katerem ni več jasnih pravil in vrednot, je treba zaradi previdnosti podvomiti tudi o najbolj smiselnih potezah. Zato bom vseeno potegnil vzporednico tudi s predhodno logiko filantropije in (pre)drzno vprašal, kaj pa, če si je Mark Zuckerberg samo zelo pametno kupil odpustek vnaprej, še preden bo storjen »greh« s prihodnjimi dejanji, ki bodo morda do družbe neprijazna. Sistem ali imperij FB se lahko iz prijetne klepetalnice kaj hitro spremeni tudi v mašinerijo, ki bo njegove uporabnike zreducirala zgolj na funkcijo algoritma - številke. Ta absolutna moč, ki se poraja skozi novo poslovno filozofijo, imenovano The winner takes it all, pa nas lahko v družbeno-socialni ureditvi in odnosih v kakšnem črnem scenariju vrne tudi za kakšnih dva tisoč let nazaj v zgodovino, ko večina ljudi ni bila svoboden gospodar svoje usode, le da se bo tokrat vse zgodilo na višji tehnološki ravni. Guruji nove tehnološke revolucije, kot je Peter Thiel, namreč priporočajo, da se splača vlagati edino v podjetja, ki lahko ustvarijo monopol na svojem področju, kam to lahko pelje, pa vemo.

A bodimo raje optimisti in upajmo, da je to dejanje izjemen korak v pravo smer, da je bil narejen količinsko (99 odstotkov) izjemno velik napredek in da je edino, kar lahko obžalujemo, da pri kakovosti še ni bil narejen enako radikalen zasuk. V svoji humanitarni misiji Mark in njegova žena Priscilla namreč še vedno ostajata ujetnika osebnega, zgolj družinskega preurejanja sveta na bolje. Pravi premik pa se bo lahko zgodil, ko bodo pri tem preurejanju aktivno sodelovali vsaj vsi uporabniki FB. To bi bil pravi grški demos, ki nam ga sodobne tehnologije zlahka omogočijo.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.