Sveta jeza, pomešana z občutkom nemoči. Ob koncu leta bi rad nagradil nekaj zaslužnih posameznikov - firmi so veliko prinesli. Bo primerna nagrada dva tisoč evrov? Govorim o strošku nagrade. Na tekočem računu to pomeni 790 evrov. Morda pa je primerna nagrada pet tisoč evrov (ravno tako govorim o strošku)? Neto: manj kot 1.700 evrov. To je, drage dame in gospodje, profesorji, ki ste v vladi, ki sami najdete toliko obvodov, kako zaobiti predpise, ko ste v varni službi na fakultetah in ko hkrati delujete kot podjetniki, politiki, svetovalci in tako naprej, katastrofa. Ko ste v politiki, pa boste naredili vse, da se bo ta katastrofa nadaljevala v nedogled. Ste vrhunski dvoličneži, ki razpredate o etiki, a jo na vsakem koraku kršite. Govorite o trgu, ki ga sami kot profesorji, podjetniki in politiki krojite, in to tako, da čim več zaslužite. Za vas je trg mlakužna Slovenija, ki je taka zato, ker ste čisto vodo tako uspešno zapacali, da v njej dobro plavate predvsem vi, ker imate oblast in od samih sebe dodeljeno dovoljenje, da se odlično smukate v mlakužnih globočavah. Govorili ste o socialni kapici in o, recimo, manj obdavčenih božičnicah. Nič. Medtem pa se smrtniki, ki niso profesorji, ki so hkrati politiki in podjetniki, otepajo ali z nizkimi plačami ter davčnimi in drugimi inšpekcijami, ki jih pošiljate prav vi, vi, ki vse nas izsiljujete in nam pridigate. Ste del pojava, ki smo ga nekoč opisali kot Cerarjevo solato, zdaj do konca usmrajeno; ste oblast, katere pomemben del privatizacijo podjetij preganja, sami pa privatizirate šolstvo, denimo. Prikrito in povsem odkrito. V svojem moraliziranju z znanjem, za katero mislite, da je vrhunsko, saj pišete naročena ekonomska in pravna mnenja za svoje potrebe in potrebe svojih pajdašev, kot bogovi ždite na svojih piedestalih in se potuhnjeno smejite smrtnikom izza svojih davčnih blagajn. V svoji neskončni aroganci, ko vas dobijo s prsti v marmeladi, še naprej delite nauke.
Vsak vrč gre po vodo toliko časa, dokler se ne razbije. Vaš vrč pada. Profesorji, politični podjetniki, še tisto malo kredibilnosti, kar ste je imeli, ljudje so vas celo volili, ste zdaj zapravili. Pojdite domov. Ne tratite našega časa, ko vas gledamo za govorniškimi odri, na katerih je videti imbecilne napise, da ste Slovenci, da iščete rešitve in da ne jamrate. Dragi politični profesorji, ozaljšani z mlakužnimi podjetniškimi zaslužki, vsako rešitev, ki ste jo poiskali, je bila rešitev za vas. Nikar ne govorite, da ste uspešni. Uspešni so drugi, boljše slovenske številke niso vaša zasluga, temveč predvsem izvoza, ki je delo pridnih rok, ne vaših, pametnih glav, in konjunkture, ki, na žalost, predvsem zaradi globalne politike, jenja.
Vaš čas mineva, ker vam nihče več ne verjame, edini, ki vas spoštujejo, ste vi sami. Kako se boste pogajali s policisti in medicinskimi sestrami ter krotili javne finance, vi, bogovi prihuljene zvijačnosti? Čas je, da sestopite z vaših piedestalov, ki so hkrati politični, dekanski, rektorski, profesorski in podjetniški. Da ste lepo tiho, da se pokorite in da se morda čez čas, verjetno ga bo moralo kar dosti miniti, lahko vsaj malo bolj čisti prikažete iz svojih zatočišč.
A vse to, kar sem napisal, se ne bo zgodilo kar samo, saj je vaša aroganca brezmejna. O sebi menite, da ste slovenski cvet, nikakor ne vseh nas največja težava. Ko bo malo manj mraz in ko ljudje ne bodo dobili tistega, kar menijo, da si zaslužijo - le zakaj bi se dogovarjali in sporazumeli z nekredibilnimi mojstri prihuljenosti -, vas bodo verjetno odnesli, politično seveda. Da bi vaša dejanja postala predmet kazenskega prava, to se verjetno ne bo zgodilo, saj boste sami zase sproducirali tisoče mnenj, pravnih in ekonomskih, ki jih boste dobili celo plačane.
A politično se vaš čas meri v tednih. Vaša zasluga je, da ste skupaj spravili delavce, sindikaliste, podjetnike in menedžerje, tako velika je vaša sposobnost, da ljudi odvračate z dvoličnostjo. V en tabor spravljate gospodarsko zbornico, Luka Mesca in Janeza Janšo. Vi niste neki evropski politični main-stream, neka umirjena sredinska večinska politična elita, ste predvsem neskončno zaljubljeni v pridobivanje denarja, ki ni vaš, ste v lakaste čevlje obuti pohlepni prihuljenci iz političnih in kvazi akademskih soban.
