Manager

Kako se Velenje spreminja iz rudarskega v turistično mesto

Zablod, zaradi katerih je bilo to nekoč eno najbolj onesnaženih slovenskih mest, v Velenju ne skrivajo, temveč so iz nekaterih naredili celo turistične zanimivosti.

Izpostavljamo

FINANCE
Manager
Pogled v 2024 - gospodarske napovedi na enem mestu
Manager
ManagerRedakcija Finance Managerja Pogled v 2024 - gospodarske napovedi na enem mestu
FINANCE
Manager
TOP 101 na enem mestu
Manager
ManagerBojana Humar TOP 101 na enem mestu

Kdo je prvi med največjimi in najboljšimi, kdo je presenečenje med novinci, kdo je z devetimi zaposlenimi ustvaril 80 milijonov dobička, kdo bo letos vlagal in zaposloval, kdo je skopal največjo luknjo …

25.02.2016 22:30
Čas branja: 5 min
Kako se Velenje spreminja iz rudarskega v turistično mesto
Multimedija v Muzeju premogovnistva 21.06.2013 Foto: Miran Beskovnik

Ko je Velenje oktobra lani je dobilo naziv »najlepše urejeno večje mesto v Sloveniji« (in premagalo Ljubljano, Maribor, Celje, Kranj, Koper in Novo mesto) na prireditvi Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna, so Velenjčani to dojeli kot krono prizadevanj zadnjih treh desetletij in priznanje za opravljeno delo, zaradi katerega se je Velenje iz negostoljubnega industrijskega središča spremenilo v turistično destinacijo. Komisija, ki je naziv podelila, je v obrazložitvi izbire zmagovalca med drugim zapisala tudi: »Mesto socialističnega čudeža, kot so konec petdesetih let mesto zaradi urbanizma imenovali svetovni voditelji, ki so Velenje prihajali občudovat. Pozdravljamo festivalsko dogajanje, obnovljeno čolnarno in mestno kopališče ob Velenjskem jezeru. Navijamo pa tudi za projekt Doživetje socializma v Velenju, s katerim se skozi učno uro in inovativno vodenje obuja kolektivni duh, hkrati pa tudi opozarja na zablode tistega časa.«

Velenjčani so o turističnih potencialih svojega mesta začeli razmišljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Pot do tega, da je postalo zelena, zanimiva in gostoljubna turistična destinacija, pa je bil naporna in zelo specifična.

Onesnaženje je mesto skoraj zadušilo

Po besedah Urške Gaberšek iz turističnoinformacijskega centra (TIC) Velenju pravzaprav tudi danes še ne moremo reči »turistično mesto«, sploh če ga želimo primerjati z destinacijami, kot sta Bled ali slovenska obala. Še danes največji delež turistov v Velenju pomenijo enodnevni oziroma mobilni turisti, motiv obiskovalcev, ki uporabljajo storitve velenjskih nastanitvenih zmogljivosti, pa je predvsem posel. Sicer v velenjskem TIC iz leta v leto ugotavljajo rast turizma (lani se je na primer število prenočitev povečalo za štiri odstotke glede na leto 2014), a številke z resnično znanimi slovenskimi turističnimi kraji niso primerljive. Smer pa je očitna.

velenje-turizem07-xx.1456397400.jpg.n.960px.jpg
Muzej premogovništva je pod zemljo v enem od rudniških rovov, v njem se lahko turisti vživijo v življenje rudarjev.Foto: Miran Beskovnik

Izkopavanje premoga in proizvodnja elektrike sta v drugi polovici 20. stoletja močno vplivala na vse segmente življenja v Šaleški dolini. V osemdesetih letih se je Velenje iz »socialističnega čudeža« preobrazilo v enega najbolj onesnaženih mest v Jugoslaviji. Po pritiskih javnosti in spremembah vodenja so se v začetku devetdesetih let začeli projekti za sanacijo okolja in okoljske akcije. Z izboljšanjem kakovosti zraka, tal in vode (sploh v s pepelom zasičenem mrtvem velenjskem jezeru) pa so se počasi ustvarile tudi razmere za razmišljanje o novih gospodarskih panogah, še posebej o turizmu.

Dediščina socializma kot turistična zanimivost

velenje-turizem04-xx.1456397407.jpg.n.960px.jpg
Titov trg Foto: Semecnik Goran

velenje-turizem08-xx.1456397413.jpg.s.720px.jpg
Velenjsko jezero, ki je nastalo kot ugreznina po izkopavanju lignita, danes pa je občinska naravna lepota Foto: Branko cumurdzic

Dvojnost, ki zaznamuje to mlado, v petdesetih letih zgrajeno socialistično mesto s stoletno rudarsko tradicijo, poskušajo Velenjčani spremeniti v turistične atrakcije. Na sliki Titov spomenik v središču mesta in Velenjsko jezero, ki je nastalo kot ugreznina po izkopavanju lignita, danes pa je občinska naravna lepota.

Po mnenju Urške Gaberšek je kljub velikim družbenim, kulturnim, političnim in okoljskim spremembam zadnjih desetletij glavna identiteta Velenja, s katero se mesto predstavlja navzven, še vedno premogovništvo, torej tista gospodarska panoga, zaradi katere je Velenje sploh nastalo. To lahko danes opazi že površen opazovalec, ki se na primer razgleda po ponudbi spominkov. A tu sta še podjetje Gorenje pa dediščina socializma, delovnih brigad in prostovoljstva. V Velenju so pri pripravi turističnih vsebin vse to povezali. Rezultati teh razmislekov so danes projekti Dediščina socializma, Velenje-Ex, Dnevi mladih in kulture, tradicionalni rudarski skok čez kožo in še nekaj podobnih.

Pri vzpostavljanju turistične infrastrukture je pomembno vlogo imelo povezovanje med turističnimi ustanovami, podjetji in prek društev z lokalnim prebivalstvom ter povezovanje turizma s podjetništvom, kmetijstvom in prometom. Za razvoj turizma je mestna občina Velenje med letoma 2004 in 2014 na najrazličnejših razpisih pridobila 51 milijonov evrov sredstev. Vključila se je v mednarodne projekte, kot so LEADER za razvoj podeželja, CUSTODES, namenjen povečanju ekonomske vrednosti in potenciala zgodovinsko in kulturno pomembnih lokacij, ter MINHER, ki prepoznava rudarsko dediščino kot nosilko gospodarskega in turističnega razvoja. Lani je Velenje skupaj s 14 drugimi slovenskimi destinacijami vstopilo v pilotni nacionalni program za spodbujanje trajnostnih poslovnih modelov v turizmu, imenovan Zelena shema slovenskega turizma.

Oživljeno Velenjsko jezero

velenje-turizem03-xx.1456397409.jpg.n.960px.jpg
Velenjsko jezero, ob katerem je tudi avtokamp, je lani obiskalo 50 tisoč turistov.Foto: Semecnik Goran

Postopoma se v zadnjih dveh desetletjih povečujejo tudi nastanitvene zmogljivosti. Na prelomu stoletja se je hotelu Paka (odprtemu leta 1961) začelo nekaj zasebnih nastanitvenih projektov, leta 2010, ko je bila končana milijon evrov vredna ureditev mladinskega hotela, pa je v Velenju zaživel tudi nizkocenovni kongresni turizem. Leta 2013 je mestna občina odkupila velik del zemljišča ob Velenjskem jezeru in začela urejati plažo. Z novimi turističnimi vsebinami se je močno povečalo število obiskovalcev v avtokampu ob jezeru, sama plaža pa se je že v prvih sezonah izkazala za plodno naložbo - samo v lanski kopalni sezoni jo je obiskalo prek 50 tisoč tujih in domačih gostov, ki so na dan v povprečju porabili 34 evrov.

Za razvoj velenjskega turizma je bilo pomembno tudi leto 2012, ko je mestna občina Velenje skupaj s partnerskimi občinami sodelovala pri projektu Evropska prestolnica kulture Maribor 2012. Velenje je to priložnost dobro izkoristilo, saj so takrat nadgradili že vzpostavljene programe in razvili več novih vsebin, predvsem pa je EPK močno pripomogel k prepoznavnosti Velenja v slovenskem in mednarodnem prostoru ter k večji kakovosti življenja v mestu.

Najbolj obiskana: Pikin festival in Muzej premogovništva

Turistično podobo Velenja danes sestavljajo različni koščki mozaika, med njimi pa sta najopaznejša dva.

velenje-turizem01-xx.1456397411.jpg.o.240px.jpg
Septembrski Pikin festival v Velenju traja ves teden, vsako leto ga obišče okoli 80 tisoč ljudiFoto: Edin Zukic
Prvi je Pikin festival, ki je največji otroški festival v Sloveniji in je bil septembra lani že šestindvajsetič. Leta 1990 se je začel kot enodnevna prireditev, zdaj pa je to že nekaj let enotedenska prireditev z ustvarjalnimi delavnicami, gledališkimi in plesnimi predstavami, koncerti in športnimi dogodki, namenjenimi gostom iz vse Slovenije in tujine. Festival v zadnjih letih obišče okoli 80 tisoč ljudi. Pikin festival pripravlja javni zavod Festival Velenje v sodelovanju z drugimi javnimi zavodi in društvi s področja kulture in turizma, vedno pa ga izkoristijo tudi za predstavitev lokalne skupnosti in turistične ponudbe kraja.

Pikin festival je skoncentriran na en teden v septembru, skozi vse leto pa je najbolj obiskana turistična točka v Velenju Muzej premogovništva Slovenije. Podzemni muzej je postavljen v resnično okolje nekdanje odkopne jame Škale, kjer se je premogovništvo v Šaleški dolini pred skoraj 150 leti tudi začelo. Snovalci muzeja so ustvarili muzejsko postavitev v izvirnih prostorih nekdanjega premogovniškega odkopa, vanj pa obiskovalci vstopajo enako, kot so to počeli rudarji v preteklosti. Muzejska zbirka, ki je prejela številne, tudi mednarodne muzejske nagrade, gradi na interaktivni izkušnji in je multimedijsko opremljena s predstavitvami v petih tujih jezikih. Muzej premogovništva Slovenije, ki je bil odprt ob rudarskem prazniku 3. julija 1999, je lani poleti obiskal že štiristotisoči obiskovalec.

Velenje je posebnež: mlado mesto z veliko dediščino

Velenje ima po mnenju Urške Gaberšek dvojni značaj, ki ga lokalna turistična strategija poskuša ujeti in predstaviti s svojimi prizadevanji. Sodobno Velenje je z industrijsko dediščino, premogovniško identiteto na eni strani ter mladostjo mesta, tehnološkim napredkom, odprtimi možnosti in multikulturnostjo na drugi strani specifičen primer, ki ima velik, še neizkoriščen potencial. Turističnoinformacijski center, ki je osrednja ustanova za koordinacijo turističnih programov v Velenju, že presega okvire lastnih zmogljivosti.

Zato letos skupaj z obema občinama Šaleške doline in še nekaterimi drugimi deležniki ustanavljajo Zavod za turizem Šaleške doline, katerega temeljno poslanstvo bo načrtni razvoj trajnostnega turizma, zagotavljanje novih raznovrstnih zmogljivosti in novih vsebin. Zaživel pa naj bi v drugi polovici tega leta skupaj z novo strategijo turističnega razvoja Šaleške doline.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

FINANCE
Članki
Reportaža: Nazarje, majhna občina z uspešnimi podjetji in izjemno izobraženimi zaposlenimi
Finance
FinanceAna Turk Reportaža: Nazarje, majhna občina z uspešnimi podjetji in izjemno izobraženimi zaposlenimi

Nazarska podjetja imajo nadpovprečne prihodke na občana in učencem v občini pomagajo do brezplačne šole

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Glasujte za najboljši slovenski izdelek
Agrobiznis
Agro PodjetnikRedakcija Agrobiznisa Glasujte za najboljši slovenski izdelek

Že tretje leto zapored imate možnost, da izberete najboljši prehranski izdelek po izboru kupcev

FINANCE
(TURIZEM) Kaj prinaša bum investicij na Hrvaškem in kaj bo novega pri nas?
Finance
Tina Petrovčič (TURIZEM) Kaj prinaša bum investicij na Hrvaškem in kaj bo novega pri nas?

Zdi se, da na Hrvaškem denar dežuje z neba, investicije v turizmu pa so v razcvetu. Pri nas se poleg novosti v prestolnici obetajo tudi projekti na obali; pogledali smo, kdo bo gradil.

FINANCE
Finančni vodnik 2024: Kam vlagati v času majhne rasti in velikih tveganj
PRO
Finance
Finance PRO Finančni vodnik 2024: Kam vlagati v času majhne rasti in velikih tveganj (PRO)

Če ste zamudili letošnjo izdajo Finančnega vodnika v tisku, si ga lahko preberete v spletni različici.

AGROBIZ
Turizem
Na Michelinov krožnik, na poroko med vinogradi, na pikolit ali s kolesom do plemiškega naziva
Agrobiznis
TurizemJana Petkovšek Štakul Na Michelinov krožnik, na poroko med vinogradi, na pikolit ali s kolesom do plemiškega naziva

Da vam olajšamo raziskovanje Slovenije, smo zbrali nekaj destinacij in projektov z našega natečaja, s katerim smo iskali zanimive primere povezovanja kmetijstva in turizma

FINANCE
Manager
Slovenski turizem ob polčasu: prenočitve več kot na pol, hit poletja Obala in Pomurje
Manager
ManagerTeja Grapulin Slovenski turizem ob polčasu: prenočitve več kot na pol, hit poletja Obala in Pomurje

Po katastrofalni pomladi so zmogljivosti julija in avgusta večinoma dobro zasedene. Poletje rešujejo boni. Ne vlečejo le hoteli, ampak tudi apartmaji, kampi, turistične kmetije in celo zidanice.

FINANCE
Tako se dela posel v kmetijstvu
PRO
Finance
Podjetno kmetijstvo 2024
Uredništvo Agrobiznisa Tako se dela posel v kmetijstvu (PRO)

V posebni reviji (Podjetno kmetijstvo) predstavljamo uspešne zgodbe s podeželja. Učijo nas, da je možno tudi v zahtevnih časih ustvarjati dodano vrednost. Brezplačno si jo lahko prenesete prek obrazca spodaj.