Ko je Velenje oktobra lani je dobilo naziv »najlepše urejeno večje mesto v Sloveniji« (in premagalo Ljubljano, Maribor, Celje, Kranj, Koper in Novo mesto) na prireditvi Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna, so Velenjčani to dojeli kot krono prizadevanj zadnjih treh desetletij in priznanje za opravljeno delo, zaradi katerega se je Velenje iz negostoljubnega industrijskega središča spremenilo v turistično destinacijo. Komisija, ki je naziv podelila, je v obrazložitvi izbire zmagovalca med drugim zapisala tudi: »Mesto socialističnega čudeža, kot so konec petdesetih let mesto zaradi urbanizma imenovali svetovni voditelji, ki so Velenje prihajali občudovat. Pozdravljamo festivalsko dogajanje, obnovljeno čolnarno in mestno kopališče ob Velenjskem jezeru. Navijamo pa tudi za projekt Doživetje socializma v Velenju, s katerim se skozi učno uro in inovativno vodenje obuja kolektivni duh, hkrati pa tudi opozarja na zablode tistega časa.«
Velenjčani so o turističnih potencialih svojega mesta začeli razmišljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Pot do tega, da je postalo zelena, zanimiva in gostoljubna turistična destinacija, pa je bil naporna in zelo specifična.
Onesnaženje je mesto skoraj zadušilo
Po besedah Urške Gaberšek iz turističnoinformacijskega centra (TIC) Velenju pravzaprav tudi danes še ne moremo reči »turistično mesto«, sploh če ga želimo primerjati z destinacijami, kot sta Bled ali slovenska obala. Še danes največji delež turistov v Velenju pomenijo enodnevni oziroma mobilni turisti, motiv obiskovalcev, ki uporabljajo storitve velenjskih nastanitvenih zmogljivosti, pa je predvsem posel. Sicer v velenjskem TIC iz leta v leto ugotavljajo rast turizma (lani se je na primer število prenočitev povečalo za štiri odstotke glede na leto 2014), a številke z resnično znanimi slovenskimi turističnimi kraji niso primerljive. Smer pa je očitna.
Izkopavanje premoga in proizvodnja elektrike sta v drugi polovici 20. stoletja močno vplivala na vse segmente življenja v Šaleški dolini. V osemdesetih letih se je Velenje iz »socialističnega čudeža« preobrazilo v enega najbolj onesnaženih mest v Jugoslaviji. Po pritiskih javnosti in spremembah vodenja so se v začetku devetdesetih let začeli projekti za sanacijo okolja in okoljske akcije. Z izboljšanjem kakovosti zraka, tal in vode (sploh v s pepelom zasičenem mrtvem velenjskem jezeru) pa so se počasi ustvarile tudi razmere za razmišljanje o novih gospodarskih panogah, še posebej o turizmu.
Dediščina socializma kot turistična zanimivost
Po mnenju Urške Gaberšek je kljub velikim družbenim, kulturnim, političnim in okoljskim spremembam zadnjih desetletij glavna identiteta Velenja, s katero se mesto predstavlja navzven, še vedno premogovništvo, torej tista gospodarska panoga, zaradi katere je Velenje sploh nastalo. To lahko danes opazi že površen opazovalec, ki se na primer razgleda po ponudbi spominkov. A tu sta še podjetje Gorenje pa dediščina socializma, delovnih brigad in prostovoljstva. V Velenju so pri pripravi turističnih vsebin vse to povezali. Rezultati teh razmislekov so danes projekti Dediščina socializma, Velenje-Ex, Dnevi mladih in kulture, tradicionalni rudarski skok čez kožo in še nekaj podobnih.
Pri vzpostavljanju turistične infrastrukture je pomembno vlogo imelo povezovanje med turističnimi ustanovami, podjetji in prek društev z lokalnim prebivalstvom ter povezovanje turizma s podjetništvom, kmetijstvom in prometom. Za razvoj turizma je mestna občina Velenje med letoma 2004 in 2014 na najrazličnejših razpisih pridobila 51 milijonov evrov sredstev. Vključila se je v mednarodne projekte, kot so LEADER za razvoj podeželja, CUSTODES, namenjen povečanju ekonomske vrednosti in potenciala zgodovinsko in kulturno pomembnih lokacij, ter MINHER, ki prepoznava rudarsko dediščino kot nosilko gospodarskega in turističnega razvoja. Lani je Velenje skupaj s 14 drugimi slovenskimi destinacijami vstopilo v pilotni nacionalni program za spodbujanje trajnostnih poslovnih modelov v turizmu, imenovan Zelena shema slovenskega turizma.
Oživljeno Velenjsko jezero
Postopoma se v zadnjih dveh desetletjih povečujejo tudi nastanitvene zmogljivosti. Na prelomu stoletja se je hotelu Paka (odprtemu leta 1961) začelo nekaj zasebnih nastanitvenih projektov, leta 2010, ko je bila končana milijon evrov vredna ureditev mladinskega hotela, pa je v Velenju zaživel tudi nizkocenovni kongresni turizem. Leta 2013 je mestna občina odkupila velik del zemljišča ob Velenjskem jezeru in začela urejati plažo. Z novimi turističnimi vsebinami se je močno povečalo število obiskovalcev v avtokampu ob jezeru, sama plaža pa se je že v prvih sezonah izkazala za plodno naložbo - samo v lanski kopalni sezoni jo je obiskalo prek 50 tisoč tujih in domačih gostov, ki so na dan v povprečju porabili 34 evrov.
Za razvoj velenjskega turizma je bilo pomembno tudi leto 2012, ko je mestna občina Velenje skupaj s partnerskimi občinami sodelovala pri projektu Evropska prestolnica kulture Maribor 2012. Velenje je to priložnost dobro izkoristilo, saj so takrat nadgradili že vzpostavljene programe in razvili več novih vsebin, predvsem pa je EPK močno pripomogel k prepoznavnosti Velenja v slovenskem in mednarodnem prostoru ter k večji kakovosti življenja v mestu.
Najbolj obiskana: Pikin festival in Muzej premogovništva
Turistično podobo Velenja danes sestavljajo različni koščki mozaika, med njimi pa sta najopaznejša dva.
Pikin festival je skoncentriran na en teden v septembru, skozi vse leto pa je najbolj obiskana turistična točka v Velenju Muzej premogovništva Slovenije. Podzemni muzej je postavljen v resnično okolje nekdanje odkopne jame Škale, kjer se je premogovništvo v Šaleški dolini pred skoraj 150 leti tudi začelo. Snovalci muzeja so ustvarili muzejsko postavitev v izvirnih prostorih nekdanjega premogovniškega odkopa, vanj pa obiskovalci vstopajo enako, kot so to počeli rudarji v preteklosti. Muzejska zbirka, ki je prejela številne, tudi mednarodne muzejske nagrade, gradi na interaktivni izkušnji in je multimedijsko opremljena s predstavitvami v petih tujih jezikih. Muzej premogovništva Slovenije, ki je bil odprt ob rudarskem prazniku 3. julija 1999, je lani poleti obiskal že štiristotisoči obiskovalec.
Velenje je posebnež: mlado mesto z veliko dediščino
Velenje ima po mnenju Urške Gaberšek dvojni značaj, ki ga lokalna turistična strategija poskuša ujeti in predstaviti s svojimi prizadevanji. Sodobno Velenje je z industrijsko dediščino, premogovniško identiteto na eni strani ter mladostjo mesta, tehnološkim napredkom, odprtimi možnosti in multikulturnostjo na drugi strani specifičen primer, ki ima velik, še neizkoriščen potencial. Turističnoinformacijski center, ki je osrednja ustanova za koordinacijo turističnih programov v Velenju, že presega okvire lastnih zmogljivosti.
Zato letos skupaj z obema občinama Šaleške doline in še nekaterimi drugimi deležniki ustanavljajo Zavod za turizem Šaleške doline, katerega temeljno poslanstvo bo načrtni razvoj trajnostnega turizma, zagotavljanje novih raznovrstnih zmogljivosti in novih vsebin. Zaživel pa naj bi v drugi polovici tega leta skupaj z novo strategijo turističnega razvoja Šaleške doline.