Glavni cilj davčnih sprememb je zmanjšanje obremenitev dela. Kakršnikoli bodo že predlogi predstavnikov gospodarstva, pa je vnaprej jasno, da tako imenovane socialne kapice (navzgor omejene višine prispevkov za socialno varnost) ne bo. Se pa minister Mramor strinja, da so obremenitve plač v višjih razredih prevelike, kar se začne že pri srednje visokih plačah. Načrtujejo znižanje obdavčitve plač za skupno od 60 do 90 milijonov evrov.
Še vedno pa Mramor vztraja, da si Slovenija, ker mora zmanjšati javnofinančni primanjkljaj, ne more privoščiti zmanjšanja skupnih davčnih obremenitev, temveč načrtuje zgolj njihovo prestrukturiranje. Kolikor bodo davke na eni strani znižali, jih bodo torej na drugi dvignili. Mramor večkrat omenja, da je v Sloveniji obdavčitev dohodka pravnih oseb s 17 odstotki (pri čemer je efektivna davčna stopnja 11,3-odstotna) med najnižjimi v EU, zato je možno, da bo znova poskušal znižanje obdavčitve dela nekako nadomestiti z zvišanjem obdavčitve dobička. Dal pa je vedeti, da ne bo znova poskusil z odpravo olajšav za naložbe, kakršno je predlagal lansko jesen, saj je prav to takrat povzročilo največji odpor v gospodarstvu.
Nepremičninskega davka, ki bi lahko tudi nadomestil del davčnega izpada ob znižanju obdavčitev plač, še nekaj časa ne bo. Pred tem bosta potrebni dopolnitev evidenc in prenova vrednotenja, davek pa naj bi uvajali postopoma med letoma 2018 in 2020.
