Avtorji študije so pri oceni posledic upoštevali dva scenarija po morebitnem brexitu v primerjavi s položajem, če bi Velika Britanija ostala članica EU. »Scenarij prostotrgovinskega sporazuma (PTS)« predvideva, da bi Velika Britanija razmeroma hitro, najpozneje pa do leta 2021, z Evropsko unijo sklenila prostotrgovinski sporazum. »Scenarij STO« pa predvideva, da bi morala Velika Britanija s članicami EU trgovati po pravilih Svetovne trgovinske organizacije (STO).
izvoza Velike Britanije gre v EU. Koliko bi trgovinske ovire ogrozile izvoz, tuje naložbe in standard Britancev, so izračunali v svetovalni družbi PwC.
Po oceni PwC bi bil leta 2020 britanski BDP ob morebitnem scenariju PTS zaradi izstopa manjši za 3,1 odstotka, ob scenariju STO pa bi bil manjši za 5,5 odstotka. Brexit bi v splošnem privedel k manjši proizvodnji v industriji in k zmanjšanju naložb, zaradi česar bi se zmanjšali tudi prihodki in premoženje gospodinjstev, to pa bi vodilo v zmanjšanje porabe.
Vse to bi pripeljalo tudi do nižje zaposlenosti. Leta 2020 bi bilo po ocenah iz študije po scenariju PTS izgubljenih 550 tisoč delovnih mest, po scenariju STO pa 950 tisoč delovnih mest. Ta učinek bi se do leta 2030 ublažil na 350 tisoč oziroma 600 tisoč izgubljenih delovnih mest po enem in drugem scenariju. Avtorji študije sicer dodajo, da bi k zmanjšanju števila delovnih mest pripomogle predvsem manjše migracije.
EU je še vedno največji izvozni trg za britansko blago in storitve, tja je bilo leta 2014 namenjenega 45 odstotkov britanskega izvoza. V drugi smeri pa je na britanski trg namenjena okoli desetina izvoza EU. V primeru brexita bi na novo uvedene trgovinske ovire negativno vplivale tako na obseg zunanje trgovine kot tujih naložb.
