Veliko napisov je v angleščini in drugih jezikih, kar kaže na dejstvo, da je Bruselj tudi prestolnica Evropske unije. In to je po mnenju nekaterih strokovnjakov za varnost tudi eden izmed razlogov, da so si za tarčo napada izbrali to mesto, saj so vedeli, da bo napad v takem središču odmeval po svetu.
Najprej sta se okoli osme ure na letališču Zaventem razstrelila dva samomorilska napadalca, nato je okoli devete ure eksplodirala podtaknjena bomba na postaji podzemne železnice Maelbek nedaleč od stavb evropske komisije in evropskega sveta - ravno v času, ko so prihajali na delo tisoči uslužbencev evropskih institucij. Po do zdaj znanih podatkih je bilo na letališču 14 smrtnih žrtev, na postaji podzemne železnice pa še 17, vendar to morda niso vse žrtve, saj je bilo ranjenih kar 260 ljudi.
Drugi varnostni strokovnjaki pa torkove bombe povezujejo s prijetjem domnevnega organizatorja lanskih novembrskih napadov v Parizu Salaha Abdeslama nekaj dni pred tem. Po eni razlagi gre za maščevanje Islamske republike, po drugi pa so teroristi z napadi pohiteli v strahu, da jih Abdeslam ne bi izdal.
Napadi so v torek ohromili belgijsko prestolnico, toda čeprav so ves mestni promet ustavili, so se ljudje zvečer začeli zbirati na osrednjem trgu in izražati sočustvovanje z žrtvami. Podobno je bilo s poslovnim življenjem: po objavi novic o bombah je vrednost delnic tako na bruseljski borzi kot na drugih evropskih trgih upadla, a si je kmalu opomogla, tako da so torkovo trgovanje končale v pozitivnem.
Za politične odmeve po svetu pa je značilno, da vlade in varnostne službe znova preverjajo in zaostrujejo varnostne ukrepe. Tudi v Sloveniji, kjer sicer predsednik vlade Miro Cerar zatrjuje, da nevarnost ni povečana, je policija poostrila varnostne ukrepe. Razprave pa gredo tudi prek strogo varnostnih tem v polemike o odnosu z begunci, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda. Evropska poslanka Tanja Fajon je s tem v zvezi zapisala: »Begunci so žrtve terorja, in ne njegovi povzročitelji.« Številni se s tem ne strinjajo.
