Evropska komisija je v spomladanski napovedi znižala pričakovane stopnje gospodarske rasti v prihodnjih letih, ne za veliko, za odstotno točko, tako za evrsko območje kot tudi za vse članice EU. »Gospodarsko okrevanje v Evropi se nadaljuje, vendar so svetovne razmere postale manj ugodne. V prihodnosti bo rast čedalje bolj odvisna od priložnosti, ki si jih ustvarimo sami,« je napoved komentiral podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis.
Med ugodne dejavnike avtorji napovedi štejejo nizke cene nafte, ki so z deflacijo povečevale razpoložljive dohodke gospodinjstev in s tem porabo, nizek tečaj evra, ki je spodbujal izvoz, nizke obrestne mere, ki so spodbujale naložbe, v nekaterih članicah EU so gospodarstvo dodatno spodbudili povečani javni izdatki zaradi dotoka prebežnikov. V zadnjem času so se nekatere od teh okoliščin spremenile. Nafta se draži, vendar bruseljski analitiki pričakujejo, da se bo dražja energija odrazila v višjih drobnoprodajnih cenah šele v drugi polovici leta. Evrsko območje bo občutilo tudi krepitev tečaja, zato se bo zmanjšala izvozna konkurenčnost, ob tem da izvoz zavira tudi počasnejša gospodarska rast v hitro rastočih gospodarstvih in v zadnjem času tudi v razvitih državah.
Kot smo prikazali v primerjavi, bo po napovedih evropske komisije slovenska rast, čeprav občutno manjša kot lani, še vedno nad povprečjem evrskega območja in EU. ZDA bodo imele večjo rast BDP, vendar bo drugače kot v Evropi pojemala.
Po podatkih Eurostata pa je BDP držav evrskega območja v prvem četrtletju letos zrasel za 0,6 odstotka, na letni ravni pa za 1,6. V ZDA se je BDP v istem obdobju povečal za 0,5 odstotka, kar je najnižja stopnja v zadnjih dveh letih.
