Medtem ko se evropsko gospodarstvo spet ohlaja, taka svarila namreč iz tujine dežujejo že od začetka leta, se to slovenski industriji vsaj v prvih treh mesecih ni poznalo, bolj optimistična znamenja pa so te dni prišla tudi iz Nemčije.
Vrednost slovenske industrijske proizvodnje je bila po podatkih državnega statističnega urada za 5,6 odstotka višja kot v prvem lanskem četrtletju, pri čemer se je v predelovalnih dejavnostih zvišala celo za 7,1 odstotka, medtem ko se je v energetiki znižala za 5,8 odstotka.
je zrasla slovenska industrijska proizvodnja v prvem letošnjem četrtletju.
Višja od lanske je bila v prvem trimesečju tudi vrednost izvoza, čeprav rast ni bila tolikšna kot rast industrijske proizvodnje. Slovenija je do konca marca izvozila za dobrih šest milijard evrov blaga, kar je 2,9 odstotka več kot v istem obdobju lani. Pri tem se je vrednost uvoza znižala za dober odstotek, izvoz je tako za 6,8 odstotka presegal uvoz.
Da slika ne bi bila preveč enoznačna, izvozni podatki za sam marec niso tako bleščeči, marca je bil izvoz za 0,3 odstotka manjši kot istega meseca lani, kar pa je verjetno premalo, da bi lahko iz tega karkoli sklepali.
Podatek o manjšem marčnem izvozu ni presenetljiv glede na podatek, da je Nemčija, ki je še vedno naš največji izvozni trg, uvozila za 4,3 odstotka manj blaga. Za 0,5 odstotka je upadel tudi njen izvoz, kar pa je vseeno bolje od pričakovanj analitikov.
Po verigi zloveščih nemških statističnih podatkov pa so nemški statistiki zdaj objavili dobro novico: povpraševanje po nemških industrijskih proizvodih se je marca nepričakovano močno okrepilo, bilo je za 1,9 odstotka večje kot februarja in močno nad pričakovanji analitikov. Popravili so tudi podatke o upadu naročil v februarju, ki je bil 0,8-, in ne 1,2-odstoten.
