Sestavek, ki ga zdaj kanite prebrati, je lahko resen. Morda je mestoma šaljiv, mestoma pa celo strokoven. Lahko povem, da je vse, kar bom zdaj napisal, res, lahko mi tudi ne verjamete, saj je vsebina resnično na pol blazna. Kot želite.
Ampak preden začnem zgodbo, nekaj povsem resnega. Kot dolgoletni novinar in urednik še dandanes prejmem marsikatero anonimko. Včasih so te čisto navadno obrekovanje, včasih gre za poskus zlorabe medija, in to tako, da je anominka napisana profesionalno; da, nekatere PR-agencije znajo tudi to, pomembno je, da je anonimno sporočilo videti verodostojno, v njem pa se najde kaka napaka, denimo slovnična, kar naj bi verodostojnost okrepilo. Velikokrat pa so anonimna sporočila novinarjem, sodelavcem, šefom, inšpektorjem, represivnim organom in tako naprej izraz resnične stiske (anonimnega) žvižgača. Zato je anonimkam treba posvetiti pozornost, raziskati ozadje, velikokrat je trud zaman in anonimka roma v koš, pogosto zato, ker je neresnična in zlonamerna ...
Zdaj pa zgodba, ki govori tudi o tem, da je pisanje anonimk v Sloveniji postalo nacionalni šport. Sam te anonimke, o kateri bom zdaj pisal, nisem prejel, mi je pa več ljudi potrdilo njen obstoj, verjamem, da je anonimka res bila napisana in odposlana, njena vsebina, ki je služila določenemu cilju, pa zelo zlonamerna. V javnost ni prišla. Je pa vse skupaj tako noro, da težko verjameš. Vrtec. Zato ne bom omenjal imen družb in akterjev.
Obstaja neka finančna družba iz glavnega mesta, ki želi postati velika. Njena večinska lastnica je neka država, njeno ime se začne na S. Družba je prevzela neko sebi podobno družbo iz drugega največjega mesta v tej državi. Direktor družbe, ki je prevzemala, je hotel zamenjati direktorja družbe, ki je bila prevzeta. Kako? Direktor družbe, ki je prevzemala, svojemu bližnjemu sodelavcu, direktorju odvisne družbe, naroči, naj zoper direktorja prevzete družbe napiše anonimko, v kateri naj ga očrni, in naj pismo pošlje njemu samemu in predsedniku nadzornega sveta prevzemajoče družbe. In res. Direktor velike družbe direktorja manjše družbe z anonimko sooči, glej, to so resne obtožbe, moram ukrepati. In direktor se zamenja. Tudi predsednik nadzornega sveta sooči direktorja z anonimko, mu jo pokaže, izroči tudi ovojnico, na kateri se vidi, od kod in kdaj je bila poslana. Predsednik NS ni vedel za spletko v ozadju, zato je seveda izročil tudi ovojnico. Ker je država na S majhna, ni bilo težko ugotoviti, kdo je bil v času odpošiljanja anonimke v mestu na severu države, kjer je potekal kmetijski sejem. Okej, pravijo podporniki odstavljenega direktorja, ki poznajo šefa poštnega urada, poglejmo, kaj so posnele kamere na pošti na dan odpošiljanja (ne, človek ni vrgel pošiljke v nabiralnik!). In tako so ugotovili, kdo je pošiljatelj anonimke. Najbolj zvesti sodelavec direktorja ta velike družbe, tako rekoč njegov kuža.
Epilog? Nič posebnega. Vsi so vse soočili z resnico, ta veliki direktor je očitno našel način, kako potolažiti ta manjšega, odstavljenega. Na nedavnem panožnem srečanju so skupaj dvigali kupice, prejšnji vikend pa so, vsi zbrani kot v finalu kake Molierove veseloigre, v hotelu v ruski lasti slavili poroko ta odstavljenega direktorja. Želimo mu srečen zakon, naj traja večno! In kaj se je zgodilo z odpošiljateljem in piscem anonimke? Sicer ni več direktor odvisne družbe, temveč svetovalec ta glavnega direktorja v glavnem mestu. Nekdo se pač mora žrtvovati, mar ne?
In potem so v idili živeli do konca svojih dni.
