Finančni minister Dušan Mramor pravi, da bo izpeljal svojo dohodninsko reformo, s katero bo razbremenil plače najbolje plačanih. Pobahal se je, da je opravil tri kroge pogajanj z delodajalskimi organizacijami. Ko so te organizacije po silnih usklajevanjih njegove predloge razcefrale in zavrnile, jim je očital, da ravnajo neverodostojno in da je zato ogorčen. Pri tem se sklicuje na podporo nekaterih velikih in znanih podjetij, med katerimi so Krka in Lek ter BSH in drugi člani slovensko-nemške gospodarske zbornice.
milijonov evrov bi najbolje plačanim prinesle davčne olajšave, ki imajo veliko več nasprotnikov kot zagovornikov.
Mramorjev predlog bo prinesel razbremenitev nadpovprečnih plač, to je nad 2.075 evrov bruto na mesec (aprila je bila povprečna bruto plača 1.571,12 evra.) Kot je pojasnil minister, je to potrebno, ker so plače najbolj uspešnih delavcev v Sloveniji v primerjavi s sosednjimi državami tudi najbolj obdavčene, kar je treba popraviti. V ta namen so na ministrstvu predlagali, da med sedanji drugi in tretji dohodninski razred vrinejo dodatnega s 34-odstotno stopnjo, ki jo bodo plačevali zavezanci z neto letno davčno osnovo med 20.400 in 45 tisoč evri. Davčni stopnji najvišjih dveh dohodninskih razredov se bosta znižali, tako da bo neto letna davčna osnova med 45 tisoč in 70.907,20 evra obdavčena z 39-odstotno stopnjo, najvišja dohodninska stopnja pa bo 47 odstotka, se pravi za tri odstotne točke nižja kot zdaj.
Sindikati so takoj povzdignili glas, da nasprotujejo nižanju davkov za najbogatejše, in pri tem jih niti najmanj ne tolaži dejstvo, da Mramor napoveduje tudi olajšavo za nagrade za poslovno uspešnost, ki jih bodo deležni vsi zaposleni v podjetjih, ki take nagrade izplačujejo. Delodajalske organizacije pa je zmotilo, da bo za nadomestilo izpada davčnih prihodkov zaradi navedenih olajšav treba davek na dobiček zvišati za dve odstotni točki, na 19 odstotkov, pa čeprav financarji dokazujejo, da bodo tako pokrili le 60 odstotkov izpada, 40 milijonov evrov pa nameravajo zbrati z učinkovitejšo davčno izterjavo.
Nauk te zgodbe je, da Cerarjeva vlada že od lanske pomladi obljublja davčne olajšave za najproduktivnejše zaposlene, pa ni videti nobenega rezultata. Drži sicer, da je finančno ministrstvo pripravilo že kopico predlogov, in tudi, da je minister Mramor delal usklajevalne kroge, toda v parlament ni dal nobenega predloga. Pač pa je slišati, da imata tudi koalicijski partnerici Desus in SD resne pomisleke pri davčnih olajšavah za najbolje plačane, kar vladi še dodatno zmanjšuje možnosti, da bi izvedla napovedano dohodninsko spremembo.
