NLB je podjetjem, ki imajo v banki na vpogled več kot tri milijone evrov, začela zaračunavati ležarino, Abanka jih uvaja 1. julija, je poročal Dnevnik. Podjetja imajo v bankah na vpogled po zadnjih podatkih Banke Slovenije 3,4 milijarde evrov, mejo treh milijonov pa pri bankah za zdaj prebija le nekaj deset strank, smo izvedli. Negativna obrestna mera pri ECB je 0,4 odstotka, to pa bodo banke zdaj prevalile na večje komitente.
milijone evrov je za zdaj meja, pri kateri bodo banke začele zaračunavati ležarino.
-0,4%
so negativne obrestne meri oziroma ležarina za denar na računu
Poteza je bila pričakovana, pri fizičnih osebah pa se to doslej še nikoli ni zgodilo. So pa banke v skušnjavi, da bi fizičnim osebam povišale provizije za storitve in tako na stranke prenesle del bremena negativnih depozitnih obrestnih mer, ki jim jih zaračunava ECB.
Kaj pravijo v bankah? V NKBM (še) niso sprejeli takšne odločitve, v banki Unicredit pa pravijo: »Vpeljujemo ležarine za pravne osebe, ki imajo pri naši banki vloge na vpogled ali depozite, vezane čez noč, v višini nad dogovorjeno mejo. Za fizične osebe ležarin za zdaj ne nameravamo vpeljati.«
Poznavalci pričakujejo, da bodo največjim bankam sledile vse druge in da se bo prag, do katerega se ležarina ne zaračunava, nižal.
Zgodba o negativnem gibanju obrestnih mer se šele dobro začenja, je maja za revijo Moje finance ocenil finančni strokovnjak Samo Lubej iz Finančnega centra. Meni, da bo tako še vsaj pet let, če ne bo večjih presenečenj.
V začetku bodo nekoliko več dela imeli finančniki v podjetjih, ki bodo morali poskrbeti, da podjetja ne bodo presegala dogovorjenih zneskov oziroma da bodo imela urejene vsaj kratkoročne vezave. Obveznosti se ni mogoče izogniti niti, če odpreš račun v tujini, saj se bo praksa ležarin razširila povsod.
