Po referendumu, na katerem so Britanci prejšnji četrtek izglasovali izstop iz EU, se je treslo v Veliki Britaniji in v vsej EU.
Takoj po referendumu so Škoti napovedali referendum o odcepitvi od Velike Britanije in začetek pogovorov o vključitvi v EU. Vrednost britanskega funta je zaradi pričakovane gospodarske negotovosti močno upadla in v ponedeljek dosegla najnižjo vrednost po letu 1985, bonitetne agencije pa so kar po vrsti znižale bonitetno oceno Velike Britanije zaradi pričakovane gospodarske negotovosti; prva je to storila agencija Moody's, za njo še Standard & Poor's in Fitch. Petina od tisoč direktorjev, zajetih v anketi vodilnega britanskega gospodarskega združenja Institute of Directors, je izjavila, da razmišljajo o selitvi sedežev podjetij iz Velike Britanije v eno od držav EU. Evropske države lahko vidijo v tem tudi priložnost; že v ponedeljek je Reuters poročal, da Madžarska pripravlja spodbude za podjetja, da bi se preselila v njihovo državo. Britaniji se napoveduje tudi politična kriza. Premier David Cameron, ki je zagovarjal obstanek v EU, je za jesen napovedal odstop. Za njegov položaj na čelu stranke konservativcev in položaj predsednika vlade se bo po pričakovanjih potegoval nekdanji londonski župan Boris Johnson, ki bi mu utegnila konkurirati nasprotnika brexita znotraj stranke George Osborne in Theresa May. Same zagovornike brexita pa je po pisanju britanskega Guardiana presenetilo, da so voditelji največjih evropskih držav že prvi dan pozvali Britanijo k čimprejšnjemu dogovoru o izstopu; Boris Johnson si je namreč hotel vzeti manevrski čas in je pred tem izjavil, da s formalnimi postopki ni treba hiteti.
Zatresli so se tudi evropski delniški trgi, indeksi so prvi dan upadli na vseh borzah, po nadaljnjem upadu v ponedeljek so šele v torek začeli nekoliko okrevati. Več skrbi kot neposredni gospodarski učinki britanskega izstopa zbuja vprašanje, ali bo to spodbudilo nacionaliste v drugih državah k podobnim potezam, kar bi ogrozilo sam obstoj EU. Prvi se je z zahtevo po referendumu o odhodu iz Unije oglasil nizozemski populist Geert Wilders. Voditeljica francoske skrajno desne Nacionalne fronte pa je ponovila svoj poziv k podobnim referendumom v vseh državah v Evropi. Zbiranje podpisov za tak referendum je že za ta teden napovedala slovaška nacionalistična Ljudska stranka naša Slovaška; zbrati bi morali 350 tisoč podpisov.
Na drugi strani pa se zagovorniki britanskega članstva v EU nočejo sprijazniti s porazom. Samo v prvih treh dneh so zbrali več kot tri milijone podpisov za vnovični referendum (češ da so bili argumenti v kampanji zavajajoči), zaradi česar bo o tem moral razpravljati tudi britanski parlament. Ponovitev referenduma bi bila unikaten primer in je po mnenju političnih analitikov malo verjetna. So pa ugledni britanski pravniki že v ponedeljek izrazili mnenje, da bo odločitev o britanskem izstopu dokončna šele, ko jo bo potrdil tudi parlament, češ da je referendum le posvetovalnega značaja.
Po odločitvi Britancev za izstop iz EU je delniški indeks londonske borze v prvih dveh dneh tega tedna padel za več kot dva odstotka, nato se je nekoliko popravil, a je še vedno približno dva odstotka pod čtrkovo ravnjo. Izgube so doživele tudi druge borze, toda padec indeksa Euro Stoxx je za polovico manjši. Lahko bi torej rekli, da brexit škoduje vsem delničarjem, britanskim pa še nekoliko bolj.