Samo prejšnji teden je bilo v strelskem pohodu 18-letnika v Münchnu ubitih devet ljudi (tu je bil sicer terorizem izključen), v bavarskem Ansbachu se je razstrelil 17-letni prosilec za azil iz Afganistana, v Nemčiji napad še enega prosilca za azil na vlaku z nožem in sekiro, huje ranjenih je bilo pet ljudi, umor duhovnika v cerkvi na severu Francije, eksplozija pred uradom za begunce v Nemčiji ... Posledice napadov in naraščajočega strahu bomo čutili v novem valu populistične, skrajno desničarske politike in protekcionizma. Te dni so v Bruslju izračunali, da so zaradi terorističnega napada na bruseljskem letališču 22. marca letos izgubili za milijardo evrov prihodkov. Največjo škodo so imeli hotelirji, restavracije, turistični ponudniki, ponudniki zabave in trgovci.
V Nemčiji, naši največji zunanjetrgovinski partnerici, so po napadih napovedali nove varnostne ukrepe. Poostrili bodo nadzor v javnih prostorih s kamerami (denimo na železniških postajah, v vlakih in žariščnih točkah kriminala), uvedli bodo strog nadzor pred prireditvami, kot so nogometne tekme ali koncerti. Ne želijo sicer vzpostavljati splošne kontrole družabnih omrežij, ker je to proti načelu demokracije, bodo pa uvedli nadzor nad predplačniškimi mobilnimi SIM-karticami, tako da bo kupce mogoče identificirati. Letno v Nemčiji prodajo 16 milijonov predplačniških SIM-kartic. Nakup kartice bo v prihodnje mogoč samo z osebnim dokumentom. Za nadzor bo vlada porabila 50 milijonov evrov. Krepi se priljubljenost desničarske, evroskeptične in protiimigrantske stranke AfD - v Nemčiji bodo parlamentarne volitve prihodnjo jesen. Slovenska podjetja so sicer lani v Nemčijo izvozila za skoraj pet milijard evrov izdelkov, to pomeni približno petino celotnega izvoza.
