Japonski Panasonic, ki je v Gorenje vstopil leta 2013, že dva tedna izvaja skrbni pregled velenjskega proizvajalca bele tehnike. Japonci proučujejo, ali bi dali prevzemno ponudbo oziroma povečali delež v njem.
»Gorenje in Panasonic Corporation sta 13. julija 2016 podpisala zbir pravnih dokumentov, ki opredeljujejo različne pogoje, pod katerimi Gorenje Panasonicu omogoči izvedbo skrbnega pregleda Skupine Gorenje v obdobju do 30. septembra 2016. Te aktivnosti lahko vodijo ali pa tudi ne do odločitve Panasonica za podajo ponudbe za povečanje lastniškega deleža v Gorenju, vendar nobene odločitve o tem še ni bilo sprejete. V okviru pogojev za izvedbo skrbnega pregleda sta se partnerja dogovorila tudi o strateških usmeritvah glede prihodnje vloge Gorenja v okviru skupine Panasonic, če bi Panasonic s temi aktivnostmi pridobil kontrolni delež v Gorenju,« je Gorenje objavilo na Seonetu šele nekaj minut po tem, ko so jim Finance poslale vprašanja o informacijah o skrbnem pregledu. Tovrstne informacije so v razvitem korporacijskem svetu označene za prvovrstne in vplivajo na ceno delnice. Zato je nenavadno, da je Gorenje tako dolgo molčalo o tem, regulator trga, ATVP, pa jim je pustil, da so objavo odložili. V Gorenju, ki ga vodi Franjo Bobinac, pojasnjujejo, da so se po posvetu z ATVP odločili za odlog objave te informacije, ker so presodili, da bi bila družbi in njenim lastnikom v primeru predhodne objave povzročena večja škoda, če se Panasonic po opravljenem skrbnem pregledu ne bi odločil, da nadaljuje s svojimi aktivnostmi. V ATVP pa so pojasnili, da ravnajo v skladu z zakonodajo.
Dogajanje je podžgalo tudi delnico Gorenja. Njena vrednost se je v sredo do konca trgovanja povzpela na 7,45 evra, kar je šest odstotkov več, kot je njena vrednost znašala v torek, ko je po razkritju o skrbnem pregledu narasla za sedem odstotkov. Letos delnica Gorenja tako dosega že 62-odstotno rast.
Kaj si je Gorenje obetalo od Japoncev ob njihovem vstopu v lastništvo? Večjo kapitalsko vzdržnost, nove trge, sinergije pri nabavi, večjo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, novo tehnologijo in izboljšano pozicioniranje kuhinjskih aparatov ter možnost prodora na azijske trge z lastnimi izdelki, kot je premijska blagovna znamka Asko. Delničarji so od tega videli predvsem nekoliko izboljšano korporativno upravljanje v velenjski družbi, tudi večje osredotočanje na osnovno dejavnost, poudariti pa je treba, da je k temu pripomogel tudi sklad IFC, ki je v lasti Svetovne banke. Ta ima 11,8 odstotka Gorenja. Julija lani sta družbi podpisali tudi aneks k pogodbi, ki predvideva tesnejše sodelovanje pri nabavi materialov in komponent, proizvodnih inovacijah, poprodajnih storitvah, logistiki, zagotavljanju kakovosti ter distribuciji velikih in malih gospodinjskih aparatov na izbranih trgih.
Panasonic ima v Gorenju trenutno 10,74-odstotni delež, od lanskega novembra je dokupil 1,2 odstotka Gorenja. Panasonic lahko sicer do leta 2018 delež v Gorenju poveča le ob soglasju uprave in nadzornega sveta.