Po podatkih podjetja Flurry Analytics za mobilno in spletno analitiko uporabniki 90 odstotkov časa na pametnih telefonih namenijo mobilnim aplikacijam. Ob poplavi vsakodnevnih novic, ki poročajo o uspehih novih aplikacij, kot je na primer Pokemon Go, ni presenetljivo, da marsikoga zamika, da bi razvil svojo. Ne nazadnje gre za izjemno priložnost, saj lahko z razmeroma majhnim denarnim vložkom dosežete globalno občinstvo. Trgovine, kot sta Google Play in App Store, razvijalcem ponujajo globalno platformo, na kateri se lahko aplikacije prodajajo brez kakršnegakoli dodatnega stroška. Ni pa vseeno, na katero platformo jo uvrstiti.
iOS ali Android, to je zdaj vprašanje
Razvoj mobilne aplikacije zahteva več dela in znanja kot vzpostavitev spletne strani. Iz tega razloga se je že na začetku treba odločiti, na kateri platformi jo boste razvijali.
Prvi razlog, zakaj se je na začetku pametneje osredotočiti zgolj na eno platformo, so spremembe aplikacije. Tudi če ste na začetku prepričani, da natančno veste, kakšna bo vaša aplikacija na koncu, boste zagotovo že med razvojem uvajali spremembe. Produkt lahko v prototipni obliki testirate praktično že od prvega dneva razvoja, kar pomeni, da boste od testnih uporabnikov sproti prejemali povratne informacije in na podlagi tega občasno uvedli spremembe. Če aplikacijo razvijate za obe glavni platformi (iOS in Android), to pomeni dvojno dodatno delo. Drugi, še pomembnejši razlog pa je potrditev produkta na trgu. Šele ko bo vaša aplikacija na voljo končnim uporabnikom, boste imeli natančno povratno informacijo, ali je zanje sploh zanimiva ter kaj jih moti in kaj jim je všeč. Opremljeni s to informacijo, boste lahko razvoj na drugi platformi pozneje opravili neprimerljivo hitreje in ceneje.
Ni naključje, da tudi velika podjetja, kot sta na primer Google in Microsoft, svoje aplikacije razvijata najprej za eno platformo in šele nato za druge. Izbira pa le ni tako težka, kajti na trgu prevladujeta zgolj dve omembe vredni.
Googlovih uporabnikov je več, a kupujejo daleč manj kot Applovi
Po podatkih podjetja Gartner Apple in Google obvladujeta čez 98 odstotkov trga operacijskih sistemov na pametnih napravah. Pri tem Google s svojim Androidom pokriva več kot 80 odstotkov trga. Na podlagi tega se mogoče zdi najprimerneje najprej razvijati aplikacijo za platformo Android. Vendar pa odločitev ni tako preprosta, kot bi lahko sklepali po tržnih deležih. Eno je razširjenost platforme, nekaj povsem drugega pa je možnost monetizacije aplikacije.
Po podatkih podjetja App Annie, ki analizira podatke o več kot milijon aplikacijah na platformah iOS in Android OS, je Applova trgovina App Store v letu 2015 ustvarila za 75 odstotkov več prihodkov kot Googlova Google Play. Razlika med prihodki, ustvarjenimi na platformah Android in iOS, se celo povečuje. Leta 2014 so bili namreč prihodki na platformi iOS za »samo« 70 odstotkov večji od tistih, ustvarjenih na platformi Android. Če ob tem upoštevamo, da je število namestitev aplikacij na platformi Android dvakrat večje kot skupno število namestitev aplikacij na platformi iOS, je razlika toliko impresivnejša.
Uporabniki Applovih naprav pa ne zapravijo več denarja samo za aplikacije, ampak se tudi pogosteje odločajo za naročilo in nakup drugih izdelkov. Pri IBM so objavili rezultate nakupnega vedenja uporabnikov na ameriškem trgu 27. novembra 2015, na tako imenovani črni petek, ki pomeni začetek božične nakupovalne mrzlice. Kar 27,7 odstotka nakupov je bilo opravljenih prek pametnih naprav iOS, prek platforme Android pa 8,3 odstotka. V analizo so bili poleg mobilnih vključeni tudi klasični operacijski sistemi, kot sta Windows in OS X.
Na koncu se tako odločate med manjšim številom uporabnikov Applovih naprav, ki so pripravljeni odšteti veliko več denarja, ali večjim številom uporabnikov na napravah Android, ki zapravijo veliko manj.
Najprej mislite in testirajte, šele potem programirajte
Programiranje pomeni velik del razvoja aplikacije, zato marsikdo misli, da se je tega treba lotiti čim prej. Vendar bo laže in ceneje, če boste začeli programirati kar se da pozno. Programer naj svoje delo začne šele takrat, ko vam je natančno jasno, kakšen produkt morate razviti, saj vsaka sprememba v funkcionalnosti in načinu delovanja aplikacije pomeni izgubo časa in denarja. Za preizkušanje aplikacije pa so na voljo številna orodja za prototipiranje, ki so nastala prav zaradi potrebe po hitrejšem testiranju videza aplikacije, funkcij in načina delovanja.
Prototipiranje ni nova dejavnost, vendar pa je zaradi orodij, kot sta na primer Invision ali Proto.io, postala bistveno hitrejša in enostavnejša. Vse, kar morate storiti, je, da s pomočjo oblikovalca pripravite nekaj zaslonov svoje aplikacije, jih s pomočjo omenjenih storitev povežete med sabo in že ste ustvarili svoj prototip aplikacije. Ker so posamezni zasloni med sabo povezani, se lahko testni uporabniki premikajo po aplikaciji tako kot v končnem izdelku. S tem vam je olajšano testiranje vašega prototipa, iskanje morebitnih napak pri zasnovi pa je tako tudi cenovno ugodneje.
Testiranja prototipov se lahko lotite že takoj na začetku razvoja aplikacije. Ne potrebujete namreč oblikovno dodelanega izdelka. Uporabnikom lahko ponudite zgolj tako imenovane žične modele. Ti so približek končne podobe aplikacije in ne zahtevajo podrobnega oblikovanja. Namesto dodelanega gumba lahko uporabite zgolj pravokotnik v sivi barvi z napisom Gumb. Pomembno je le, da testnim uporabnikom ponudite prototip, s katerim lahko preverijo ključne funkcije aplikacije.
Testiranje s prototipom prinaša več prednosti. Hitro boste ugotovili, ali je zasnova vaše aplikacije za uporabnike razumljiva in prijazna. Ali se uporabniki v aplikaciji znajdejo in nimajo večjih težav. Prototipi vam bodo tudi pomagali pri končnem oblikovanju seznama funkcij, ki jih bo imela prva različica vaše aplikacije. Velikokrat je seznam funkcij na začetku predolg in izraža bolj želje lastnika aplikacije kot pa realno potrebo končnih uporabnikov. Manj funkcij pomeni hitrejši razvoj. Še pomembnejši od tega pa je razvoj same uporabniške izkušnje. Manj funkcij pomeni več časa in pozornosti za dovršeno izvedbo, ki bo na koncu v veselje tako vam kot vašim uporabnikom.
Uporabniška izkušnja odloča med uspehom in porazom
Revolucija računalništva se je v preteklosti osredotočala na to, kaj vse je možno ustvariti na svetu s pomočjo kode. Danes pa je pozornost usmerjena na to, kako kakovostno so produkti ali storitve oblikovani. Namen opisanega prototipiranja in testiranja je ravno v tem, da oblikujemo celostno uporabniško izkušnjo. Pri tem ni mišljena zgolj vizualna podoba, ampak predvsem to, kako storitev deluje in kako se pri tem počutijo uporabniki.
Informacijska struktura aplikacije, prioriteta funkcij, vizualna podoba, tipografija, barvna shema, animacije in podobni elementi vsi skupaj vplivajo na to, ali bo vaša aplikacija pri uporabnikih sprejeta z odobravanjem ali pa jo bodo ob prvem obisku zapustili.
Globalno najuspešnejši produkti in storitve stavijo na razvoj vrhunske uporabniške izkušnje in končni uporabniki to tudi opazijo. Priporočljivo je, da si vzamete nekaj minut časa in pregledate komentarje, ki jih uporabniki objavljajo pod aplikacijami na App Storu in Google Playu. Skrb razvijalcev za oblikovanje primernih aplikacij je cenjena in na koncu tudi nagrajena.