Prvostopenjsko sodišče je v ponedeljek v ponovljenem sojenju nekdanjega šefa koprskega Istrabenza Igorja Bavčarja znova spoznalo za krivega pranja denarja, oprostilo pa ga je obtožbe napeljevanja h kaznivemu dejanju (napeljeval naj bi nekdanjega šefa Pivovarne Laško Boška Šrota, ki je sodeloval v inkriminirani finančni operaciji). Tokrat mu je dosodilo pet let zapora in vračilo 18 milijonov evrov nezakonito pridobljenega denarja.
Zapleteno finančno operacijo, s pomočjo katere je Bavčar poskušal brez lastnega denarja prevzeti Istrabenz (kar mu zaradi krize ni nikoli uspelo), smo podrobno opisali v članku »Pravica bo zmagala!« O tem je še vedno prepričan spet obsojeni Igor Bavčar.
Na prvem, pozneje razveljavljenem sojenju so Bavčarju leta 2013 dosodili sedem let zaporne kazni. Sodbo je po prvostopenjskem že potrdilo tudi višje sodišče, a se je Bavčar izognil odhodu v zapor zaradi operacije srca, medtem pa je na vrhovnem sodišču dosegel razveljavitev dela sodbe in vrnitev na prvo stopnjo zaradi premalo konkretiziranih obtožb.
Poleg Igorja Bavčarja je sodišče zdaj zaradi sodelovanja pri pranju denarja znova obsodilo tudi nekdanjega Istrabenzovega svetovalca Kristjana Sušinskega (tri leta zapora) in nekdanjega predsednika uprave finančnega Maksima Holdinga Nastjo Sušinskega.
Igor Bavčar se bo zoper sodbo spet pritožil, če naj bi ga na koncu doletela zaporna kazen, pa bodo morala sodišča bolj hiteti, kot je v njihovi navadi, del obtožnice namreč zastara junija prihodnje leto.
Zaradi sodelovanja v omenjeni finančni operaciji je za zdaj zaprt samo Boško Šrot, ki je bil v tej zadevi prav tako obsojen leta 2013, in sicer na pet let in deset mesecev zaporne kazni. Ker pa je bil pozneje obsojen še zaradi zlorabe položaja pri prevzemanju Pivovarne Laško, je skupna zaporna kazen znašala devet let in devet mesecev. Šrot sicer še vedno čaka na odločitev ustavnega sodišča. Oktobra lani se je namreč pritožil zoper sodbo vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevi Istrabenz. Hkrati z ustavno pritožbo je Šrot vložil tudi pobudo za oceno ustavnosti 244. člena kazenskega zakonika, ki določa zlorabo položaja.