Andrej Plenković, predsednik stranke HDZ, zmagovalke na hrvaških volitvah, je začel pogovore o sestavi koalicije, čeprav uradno še ni mandatar. Toda na Hrvaškem si nihče ne želi nadaljevanja politične negotovosti, ki se je začela z več kot dvomesečnim sestavljanjem prejšnje vlade in nato z njenim razpadanjem, saj vlada od junijske nezaupnice opravlja le tekoče posle.
Zaradi tega doslej ni bilo večjih težav. Hrvaška doživlja rekordno turistično sezono in razmah naložbene dejavnosti ob podpori evropskih sredstev. Vendar ekonomisti opozarjajo, da bo prihodnje leto zapadlo 2,6 milijarde evrov obveznosti do tujine, ki jih bo morala vlada reprogramirati in se pri tem zadolžiti še za milijardo evrov za pokritje proračunskega primanjkljaja. Skupni hrvaški državni dolg se približuje 37 milijardam evrov ali 85 odstotkom BDP, samo proračunski stroški obresti pa dosegajo okrog 12 milijard kun (1,6 milijarde evrov) ali 3,6 odstotka BDP.
Željko Lovričević z Zagrebškega ekonomskega inštituta je v Glasu Istre ob tem opozoril, da Hrvaška pri zadolževanju plačuje drugi največji pribitek na politično negotovost med evropskimi državami – višjega plačuje le Grčija. Zato je prejšnja vlada Tima Oreškovića opustila načrt za izdajo obveznic na evropskih finančnih trgih, ker bi morala plačati petodstotne obresti. Raje je občutno ceneje pridobila denar pri domačem gospodarstvu.
Toda ta možnost je izčrpana in prihodnje leto bo treba prepričati mednarodne finančnike. Na pribitke pri obveznicah pa poleg višine dolga in gospodarske rasti odločilno vplivajo tudi politične razmere, pri katerih je ključna stabilna in učinkovita vlada. Vsaka odstotna točka obrestnega pribitka podraži proračunske obrestne izdatke za tri milijarde kun (400 milijonov evrov), kar je enako letnim proračunskim izdatkom nadomestil za porodnice in brezposelne.
Vendar hrvaško politično prizorišče ostaja razcepljeno, in to otežuje sestavo vlade. HDZ s partnerji je osvojila 61 mandatov, stranka Most, ki je sodelovala že v prejšnji vladi in jo je Plenković tudi zdaj označil za »naravno partnerico«, jih ima še 13, a je to še vedno za dva mandata manj od parlamentarne večine.
Vendar so se nekatere stvari od lani spremenile. Plenković je HDZ od skrajnih desnih stališč preusmeril v bolj umirjena sredinska in tako je prvak Mosta Božo Petrov že izjavil, da ga je pripravljen podpreti za premiera, medtem ko prejšnjič na čelnem položaju ni želel videti Tomislava Karamarka in tako je premier postal Orešković.
Če se bosta HDZ in Most dogovorila o programu, pa bosta morala dobiti še vsaj dva poslanca za večino. Toda po prepričanju poznavalcev to ne bo velika težava. Kot je poročal Jutarnji list, se za sodelovanje v vladi zanima HNS (Hrvatska narodna stranka – Liberalni demokrati), ki je na volitvah nastopala v partnerstvu s SDP in osvojila devet mandatov.
