Medtem ko je irski parlament prejšnji teden odobril, da se Irska pritoži na sklep evropske komisarke za konkurenco, po katerem bi ji korporacija Apple morala zaradi nedovoljene državne pomoči plačati 13 milijard evrov dodatnih davkov za zadnje desetletje, so evropski finančni ministri izkazali zanimanje, da bi si evropske države odrezale kos te pogače.
Ideja je vzniknila konec prejšnjega tedna na sestanku v Bratislavi, kjer so razpravljali o izogibanju davkom in finančnem kriminalu. Finančni ministri so, kot je poročalo več evropskih medijev, evropsko komisijo že prosili, naj prouči, ali bi drugim državam lahko pripadal del Applu naloženih dodatnih davkov; v ta namen bi morala ugotoviti, ali so bile druge države prikrajšane zaradi neupravičenih ugodnosti, ki jih je Applu omogočala Irska.
Kot je zlasti pri vprašanjih davkov že v navadi, sicer finančni ministri vseh držav o tem nimajo enakega mnenja. Nemški minister Wolfgang Schäuble in avstrijski Hans Jörg Schelling sta naravnost povedala, da sta njuni državi za ustrezen delež zainteresirani, če le obstaja pravna podlaga za to. Drugi finančni ministri so se izražali bolj zadržano, a se večina denarja ne bi branila. Italijanski Politico takole citira avstrijskega ministra Schellinga: »Italijani, Francozi in mi, Avstrijci, intenzivno razmišljamo o tem. Ugotoviti moramo, ali denar pripada Irski ali drugim državam.«
Zelo zadržani pa so seveda v državah, ki same dobro živijo od davčnih ugodnosti za tuja podjetja. Luksemburški finančni minister Pierre Gramegna, prav tako poroča Politico, je menda izjavil, da se mu zdijo retroaktivne zahteve kot v primeru Appla zelo skrb zbujajoče, češ da negotovost škoduje tujim naložbam. Tudi Luksemburg se pripravlja na ugovor proti kazni, ki jo hoče evropska komisija naložiti Fiatu zaradi neupravičenih davčnih ugodnosti v tej državi.
