Po večmesečnem snubljenju je ameriškega kemijsko-agrikulturnega velikana Monsanto prepričala zajetna skladovnica denarja in je sprejel prevzemno ponudbo nemškega tekmeca Bayerja. Potem ko je ta nekajkrat zvišal ponudbo, bo zdaj zanj plačal 66 milijard dolarjev (okoli 59 milijard evrov).
Kot poročajo tuji mediji, gre za največjo kupnino v zgodovini, združeni koncern pa bo obvladoval več kot četrtino svetovnega trga semen in pesticidov. Bayerjevi delničarji so sicer kritični zaradi tolikšnega finančnega vložka, nemški korporaciji očitajo, da bo zato trpela njegova farmacevtska dejavnost. V Bayerju pa napovedujejo, da bodo tri leta po končanem prevzemu na tej podlagi ustvarjali sinergije v vrednosti 1,5 milijarde dolarjev.
Prevzem sicer s tem še ni pod streho, ker bodo morali svoje povedati še varuhi konkurence po svetu. Zaradi velikanskega tržnega deleža nekateri analitiki menijo, da so možnosti, da prevzem dovolijo ali prepovejo, izenačene. Bayer pa se je v okviru pogodbe zavezal, da bo, če bo prevzem zaradi nasprotovanja regulatorjev padel v vodo, Monsantu plačal dve milijardi »ločitvene« odškodnine. Bayer pričakuje, da bodo soglasja dobili do konca leta 2017.
