Potrebnega bo več sodelovanja pri spoprijemanju z vzroki za migracije, je dejal slovenski predsednik Borut Pahor v ponedeljek na srečanju svetovnih voditeljev o beguncih in migrantih pred zasedanjem generalne skupščine ZN v New Yorku. Pahor je bil na tem srečanju sovoditelj okrogle mize o odpravljanju vzrokov migracij. Dan pozneje, na sestanku o zbiranju pomoči za begunce, pa ga ni bilo.
Sestanek za zbiranje denarne in druge pomoči je sklical ameriški predsednik Barack Obama. Med 50 sodelujočimi ni bilo Slovenije, kajti naša država je v izjavah in obljubah previdna, je pojasnil Pahor. Spomnil je, da je Slovenija kot ena redkih držav v srednji in vzhodni Evropi sprejela kvote za premestitev beguncev, ni pa pripravljena dajati bolj zavezujočih izjav, ker ne vemo, kaj se utegne zgoditi v prihodnosti, in ker moramo upoštevati dejstvo, da smo majhna država.
Slovenijo je lani prečkalo okrog pol milijona prebežnikov, od tega jih je 952 zaprosilo za mednarodno zaščito. Ta trenutek je v naši državi 297 prosilcev za azil, v okviru premestitvene sheme pa je doslej prišlo 75 beguncev. V letu dni so pristojni organi 28 beguncem priznali status mednarodne zaščite, dvema mladoletnima so priznali status begunca, še 16 osebam – od tega sedmim mladoletnim – pa so priznali subsidiarno obliko zaščite.
Na srečanju pri ameriškem predsedniku je 32 držav obljubilo, da bodo Združenim narodom in humanitarnim organizacijam letos dale 4,5 milijarde dolarjev (4,1 milijarde evrov) dodatnih sredstev, 27 držav pa se je zavezalo, da bodo beguncem omogočile boljši dostop do izobraževanja in zaposlitve. Na vrhunskem srečanju o beguncih so sprejeli resolucijo in se dogovorili, da bodo v letu 2018 sklicali mednarodno konferenco in sprejeli dve zavezujoči mednarodni pogodbi o pomoči beguncem.
Po podatkih Agencije Združenih narodov za begunce se je lani število razseljenih oseb povečalo za pet milijonov, tako da jih je bilo ob koncu leta že 65,3 milijona, med njimi vsaj 21,3 milijona beguncev.
