Nobelova nagrada za ekonomijo gre letos v roke Britancu Oliverju Hartu in Fincu Bengtu Holmströmu. Oba poučujeta na uglednih univerzah: 68-letni Britanec Oliver Hart na Harvardu, leto dni mlajši Finec Bengt Holmström pa na Inštitutu za tehnologije v Massachusettsu (MIT). Ekonomista sta delovala vsak zase, a po mnenju komisije njuno delo postavlja intelektualne temelje za oblikovanje politik za različna področja, od stečajne zakonodaje do ustav. Nagrajenca si bosta razdelila osem milijonov švedskih kron (okoli 831 tisoč evrov).
Nagrado sta si po pojasnilih Kraljeve švedske akademije prislužila za prispevek k razvoju teorije pogodb. Kot so razložili, sta ustvarila teoretična orodja za analizo različnih vidikov pri sklepanju pogodb, na primer pri določanju plačil vodstvenih delavcev na podlagi rezultatov, malusov in soudeležbe pri raznih zavarovalnih pogodbah ter pri pogodbah o privatizaciji določenih dejavnosti javnega sektorja. Njuno delo je, pravijo, pomembno za razumevanje vrste pogodb in morebitnih pasti v njih.
Holmström je znan po raziskovanju posledic pogodb in spodbud na korporativno vedenje in upravljanje, pa tudi na likvidnostne težave v času finančnih kriz. Holmstrom pravi, da so menedžerski prejemki postal preveč zakomplicirani in prava zmeda. Ušle so z vajeti, dodaja, kar je po njegovem tudi vodilo v bankrot energetskega velikana Enron leta 2001.
Hart pa je sredi osemdesetih let odločilno pripomogel k novi vrsti pogodb, ki temeljijo na tako imenovanih nepopolnih pogodbah. Hartovo raziskovanje je prineslo novo teoretično orodje pri proučevanju vprašanj, kot so na primer, katera podjetja bi se morala združevati, kakšno je ustrezno razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom ter kdaj bi morale biti institucije, kot so šole ali zapori, v zasebni ali državni lasti.