Izredno zasedanje ministrov EU, pristojnih za trgovino, se v torek ni izšlo po načrtu, saj ni bilo doseženo soglasje o podpisu gospodarsko-trgovinskega sporazuma EU-Kanada (Ceta). Tema se je preselila na dvodnevni vrh EU, ki se je začel včeraj (do oddaje te edicije v tisk v sredo popoldne še ni bilo jasno, kako se bo stvar razpletla).
Spomnimo, pogajanja o sporazumu Ceta so se končala avgusta 2014, potem pa ni bilo kaj dosti napredka. Sporazuma Ceta ni mogoče več dopolnjevati ali spreminjati, mogoče ga je le potrditi ali zavrniti. Pod žaromete je Ceta spet prišla letos, ko so se nacionalni parlamenti uprli predlogu evropske komisije, da bi sporazum v imenu EU potrjevale samo ustanove EU. Zato bo zdaj Ceta šla skozi ratifikacijski postopek v parlamentih vseh članic EU, v vmesnem času pa je, na predlog komisije, predvideno, da bi Ceto že začeli začasno uporabljati, čeprav ne v celoti. Iz začasne uporabe bi bil izključen sporni arbitražni mehanizem, ki bi korporacijam omogočil, da tožijo države, in naj bi ga predvidoma reformirali.
Kdo ne soglaša s podpisom? V ospredju je Belgija, kjer v regionalnih parlamentih niso podelili mandata zvezni vladi, da sme podpreti Ceto. Belgijska vlada je podpisu sicer naklonjena. Pomisleke pa imajo še v Romuniji in Bolgariji.
Slovenska vlada in odbora DZ podpirajo podpis Cete. Minuli ponedeljek so po nekaj zapletih v pristojnih odborih odobrili tako podpis Cete kot njeno začasno uporabo. Že prejšnji teden pa je vlada podprla podpis sporazuma, z zadržkom, da mora o tem odločiti DZ; po seji vlade je gospodarski minister Zdravko Počivalšek dejal, da je Slovenija dosegla zanjo pomembne spremembe v spremni deklaraciji glede arbitražnega mehanizma, vode in varne hrane.
Kaj pravijo zagovorniki? Evropska komisija poudarja, da bi sporazum med drugim odpravil skoraj vse carine, kar bi prineslo prihranke izvoznikom, ter prispeval k večji rasti in delovnim mestom v EU s tem, ko bo sporazum uveljavil priznavanje poklicnih kvalifikacij, odprta javna naročila, olajšan dostop na trg storitev. Komisarska za trgovino Cecilia Malmström je, kot nekaj drugih politikov, dejala, da če EU ne more podpisati sporazuma s Kanado, tvega vprašanja, ali je zanesljiva partnerica.
Kaj pravijo nasprotniki? V zvezi s Ceto jih zlasti skrbi del, ki se nanaša na arbitražni mehanizem za spore med vlagatelji in državo, čeprav je EU obljubila, da bo ta še reformiran. Ker bo Ceta vsebovala določila o regulatornem sodelovanju, se bojijo, da bi imele korporacije večji vpliv na sprejemanje zakonodaje. Opozarjajo na potencialno zniževanje standardov na področju zdrave hrane in gensko spremenjenih organizmov, okolja in delavskih pravic. Skrbi jih tudi klavzula o ireverzibilnosti (ratchet clause), ker predvideva, da vsi prihodnji zakoni lahko peljejo le k večji liberalizaciji, kar bi po njihovem mnenju omejilo pristojnost držav pri sprejemanju zakonodaje.
