Cimos, ki v Sloveniji zaposluje 1.700 ljudi, v regiji pa skupaj pet tisoč, ima novega lastnika. To je italijanski sklad Palladio Finanziaria, natančneje, njegova družba TCH Cogeme. Posel naj bi bil dokončno izpeljan v treh do šestih mesecih.
Bruto vrednost posla za 91-odstotni delež je 110 milijonov evrov, od tega bo kupnine sto tisočakov. Preostali del je prevzem dolga Cimosa, ki je tega skoraj zadušil. Cimos je tudi po prisilni poravnavi tako zadolžen, da sam ne bi zmogel normalno poslovati. Tudi zato, ker je bil dolg težava tudi za njegove kupce. Ti niso več verjeli, da bo družba preživela, zato so odpovedovali naročila. To pa je stanje še poslabšalo. Italijani, ki poznajo avtobiznis, v lasti imajo dva dobavitelja, bodo družbi dali še 20 milijonov svežega kapitala. Svoje pa bodo prispevale tudi banke. Dolgove Cimosa bodo morale (spet) odpisati, tokrat na vzdržno raven. To pomeni 106 do 110 milijonov evrov. Ta dolg bo Cimos lahko odplačeval. Prva dama SDH Lidia Glavina in šef DUTB Imre Balogh zadovoljstva ob podpisu pogodbe nista skrivala. »Težko breme nam je padlo z ram,« sta dejala.
Kaj je Palladio Finanziaria? Gre za holding s sedežem v Vicenzi. Svoje naložbe upravlja prek petih zasebnih naložbenih skladov in enega odprtega sklada, za prevzeme je drugim posodil približno sto milijonov evrov, ima pa tudi svetovalno družbo za korporativne finance. V teh upravljajo za okoli 820 milijonov evrov naložb. Cimos bo največja.
Cimos trenutno tekoče poravnava vse svoje obveznosti, izboljšal je stroškovno učinkovitost, novi vodilni so od imenovanja julija lani priskrbeli 120 milijonov novih poslov, tudi pri novih kupcih. Zdaj je najbolj ključno, ali bodo Italijani dobili posle za Cimos. »Pred dnevi smo sklenili pogodbe za 20 milijonov novih poslov,« se je v petek pohvalil predsednik uprave Cimosa Gerd Rosendahl, ki je poudaril, da je k temu najbolj pripomogel prav podatek, da bodo dobili novega, trdnega lastnika.
A podjetje vseeno ne dosega načrtov v celoti: skupina Cimos je v prvem polletju letos ustvarila za 151 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 5,4 milijona evrov ali 3,2 odstotka manj od načrtovanega. Je pa dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pozitiven in znaša 16,4 milijona evrov, čistega dobička je bilo za 680 tisoč evrov. Tudi celoletnega načrta, predvidevajo v družbi, ne bodo dosegli.
Ali lahko prodaja še pade v vodo? Lahko, a ni zelo verjetno. Največja grožnja prodaji je tožba hrvaške slabe banke (DAB), skupaj težka več kot 50 milijonov evrov. DAB še ni potrdila odločitve za morebitno poravnavo, ki so jo ponudili Italijani. Če Hrvati poravnave ne sprejmejo, prodaje ne bo.
Enako bo, če bilateralne banke, to so tiste, ki terjatev nimajo zavarovanih, teh pa je večina, ne sprejmejo novih rezov.
