V sredo je cena delnice Gorenja na ljubljanski borzi dosegla šest evrov in je zrasla prvič po Panasonicovem sporočilu, da ne bo povečal lastniškega deleža. Dnevna rast je bila 0,3 odstotne točke, tedenski upad pa 30 odstotkov.
Z dnevnim prometom, vrednim med 250 in 350 tisoč evri, je Gorenje ena prometnejših delnic v tem tednu. Toda oktobra, v času največjih pričakovanj zaradi Panasonicovega skrbnega pregleda, je bil promet še veliko večji, saj je 21. oktobra celo presegel 1,6 milijona evrov, tečaj pa se je povzpel do 9,1 evra.
Kljub upadu po umiku Japoncev je tečaj Gorenjeve delnice še vedno za dobrih 30 odstotkov višji kot na začetku leta. Kaže torej, da vlagatelji verjamejo izjavam vodstva koncerna, da odpoved prevzema ne bo ogrozila uresničevanja strateških načrtov in da bodo letos dosegli načrtovanih 7,6 milijona evrov dobička.
Po ocenah analitikov je Gorenju v zadnjem času uspelo ubraniti tržni delež, precej več težav pa ima pri produktivnosti in dobičkonosnosti. To kaže podatek, da je bila njegova marža EBITDA v zadnjem letu le 60 odstotkov povprečja v panogi, dobiček pa pičla dva odstotka panožnega povprečja.
