Potem ko je italijanski premier Matteo Renzi na nedeljskem referendumu doživel hud poraz, saj so volivci njegov predlog ustavne reforme zavrnili z 59,95 odstotka glasov, je njegova vlada padla; pred referendumom je namreč Renzi jasno napovedal, da bo izid razumel kot (ne)zaupnico svoji vladi. V prvem odzivu na padec referenduma in vlade se je evro v ponedeljek zgodaj zjutraj glede na dolar pocenil za 1,5 odstotka, na najnižjo raven v več kot letu in pol. A si je popoldne opomogel. Podobno hitro so okrevale tudi evropske borze.
Italija zdaj išče novega premiera za novo, tehnično vlado. Pri tem bo imel glavno vlogo predsednik države Sergio Mattarella. K sebi bo povabil vodje glavnih strank Mattea Renzija (ki za zdaj ostaja vodja demokratske stranke), Silvia Berlusconija (Forza Italia), Beppeja Grilla ali njegovega zastopnika (Gibanje pet zvezd) ter Mattea Salvinija (Severna liga) in poskušal poiskati soglasje o mandatarju za tehnično vlado. Ker so ankete nakazovale možnost padca referenduma in je Renzi napovedal, da bo v tem primeru odstopil, že krožijo imena kandidatov. Med glavnima sta finančni minister Pier Carlo Padoan in predsednik senata Pietro Grasso,
Novi premier bo moral po oceni analitikov poskrbeti za sanacijo bank (zato nekateri menijo, da bi bil dobra izbira Padoan) in tudi poskrbeti za revizijo zakona o volitvah, ker je sprejeto besedilo predpostavljalo, da bo ustavna reforma sprejeta, pa tudi za pripravo predčasnih volitev.
Izkušnje iz preteklosti v primeru tehnične vlade, ki jo je po Berlusconijevem odstopu prevzel nekdanji evropski komisar Mario Monti, kažejo, da se zna Italija pri tem podvizati. Pred petimi leti je šlo hitro: od odstopa Berlusconija do potrditve Montija je minil le teden dni.
V zvezi s predčasnimi volitvami je vsaj med nekaterimi največja bojazen, da bi odstop Renzija vodil v politično krizo, zaradi katere bi se na oblast povzpelo denimo Gibanje pet zvezd, nato pa Italijo popeljalo iz evrskega območja in EU. A drugi mirijo. Po oceni nekaterih analitikov bi Renzi (ki je odstopil le s premierskega položaja, ne pa kot vodja levosredinske demokratske stranke) lahko bil celo uspešen na predčasnih volitvah, saj je njegov načrt ustavne reforme, čeprav je referendum padel, vendar podprlo 40 odstotkov volivcev, ki so se udeležili referenduma.
