Za razburljiv politični teden so poleg Italijanov poskrbeli tudi Avstrijci, ki so v ponovljenem drugem krogu izbirali novega predsednika. To je s 53,8 odstotka glasov postal neodvisni kandidat s podporo stranke Zelenih Alexander Van der Bellen, ki je porazil kandidata svobodnjakov.
Spomnimo, Van der Bellen je zmagal že v prvem krogu maja letos, sicer zelo na tesno, šele po preštetju glasov po pošti, ustavno sodišče pa je nato po ugovoru skrajno desnih svobodnjakov, ki so v boj za predsednika poslali Norberta Hoferja, zaradi napak te volitve razveljavilo in odredilo ponovitev. Van der Bellen sicer nikoli ni veljal za velikega volilnega borca, saj naj bi mu bili stiki z navadnimi državljani bolj kot ne mučni.
Kdo je torej novi avstrijski predsednik? 72-letni sin priseljencev je odločen zagovornik večkulturne, strpne Evrope in bo prvi zeleni predsednik kake države. Zanj je EU iz gospodarskih in političnih razlogov nepogrešljiva. Kot poudarja doktorand ekonomskih znanosti, je od EU odvisnih več deset tisoč delovnih mest v industriji ali turizmu, sam pa bo kot predsednik države storil vse za to, da bo Avstrijo vodila proevropska vlada. O begunski krizi pravi, da je treba, dokler je na Bližnjem vzhodu vojno stanje, na tem področju okrepiti prizadevanja na ravni EU in biti solidaren.
Alexander Van der Bellen je bil med letoma 1976 in 1999 izredni profesor na univerzah v Innsbrucku in na Dunaju. Ko je leta 1999 postal vodja poslanske skupine avstrijskih Zelenih, je zamrznil svojo profesuro in tako je ostalo do leta 2009, ko se je upokojil.
Novi avstrijski predsednik je bil politično sprva socialist in član socialdemokratov, a ta naklonjenost ni bila trajna. Pozneje ga je ustanovni član avstrijskih Zelenih Peter Pilz zvabil v stranko. Kot se je izkazalo, s takrat neslutenimi posledicami. Kot poslanec avstrijskih Zelenih je Van der Bellen v parlament prvič prišel leta 1994 in tam ostal vse do leta 2012, vodil pa jih je med letoma 1997 in 2008 in se ponaša z rekordom predsednika z najdaljšim mandatom v zgodovini stranke. Potem ko je stranka na parlamentarnih volitvah leta 2008 dosegla slabši rezultat (10,11 odstotka) kot na volitvah leta 2006, ko je dosegla do takrat rekordno podporo 11,05 odstotka, je odstopil s čela stranke. Van der Bellen tudi velja za počasnega, a preudarnega in je previden pri izbiri besed.
