Vrednost ameriških delnic dosega rekordne višine, prav tako vrednost ameriške valute. Tako Dow Jones kot ključni indeks newyorške borze rasteta že sedmi teden, vse od zmage Donalda Trumpa na predsedniških volitvah, in sta v tem času pridobila dobrih 11 odstotkov vrednosti.
To stalno rast je minuli teden prekinila ameriška centralna banka, ko je pričakovano zvišala ključno obrestno mero za četrt odstotne točke, na razpon od 0,5 do 0,75 odstotka. Toda borzni indeksi so klecnili le za en dan, potem pa nadaljevali rast. Sporočilo predsednice ameriške centralne banke Janet Yellen je bilo pozitivno, komentira Bloomberg, dejala je namreč, da je gospodarska rast trdna (letos bo dosegla med 1,8 in 1,9 odstotka, prihodnje leto med 1,9 in 2,3 odstotka), stopnja brezposelnosti se bo gibala med 4,7 in 4,8 odstotka, inflacija bo umirjena, minimalno zvišanje ključne obrestne pa se ne bo prav veliko poznalo v žepih porabnikov. Sicer ameriška centralna banka pričakuje, da bo v prihodnjem letu obrestne mere zvišala še trikrat.
Pričakovano je ameriško zvišanje ključne obrestne mere dodatno okrepilo tečaj dolarja. Evro je bil pred odločitvijo centralne banke vreden okoli 1,06320 dolarja, na začetku tega tedna pa je zdrsnil na 1,0388 dolarja, kar je bila najnižja vrednost v zadnjih 14 letih.
Evro se je sicer pozneje nekoliko okrepil, a poznavalci ne verjamejo, da bo dosegel preobrat. Reuters je razpoloženje borznikov ilustriral z besedami analitika pri Societe Generale Kita Juckesa: »Vrednost Dow Jonesa 20 tisoč točk je samo številka, toda hkrati je tudi magnet. In prav tak magnet je tudi pariteta med evrom in dolarjem.« Večina borznikov pričakuje, da se bo Dow Jones povzpel čez 20 tisoč točk, dolar pa dvignil nad pariteto z evrom. Spomnimo, zgodovinsko najvišjo vrednost je dolar dosegel oktobra, ko je evro veljal le 0,8225 dolarja.
