Luksemburško finančno ministrstvo je napovedalo zaostritev davčnih pravil za podjetja, s katerimi naj bi multinacionalkam otežili izogibanje davkom prek mednarodno prepletenih mrež svojih družb, je poročal EU Observer.
Spomnimo, novembra 2014 je v aferi Luxleaks trojica žvižgačev objavila več tisoč dokumentov o tajnih sporazumih, s katerimi so luksemburški finančni organi mednarodnim korporacijam omogočali velike davčne ugodnosti. Oktobra 2015 pa je evropska komisija ugotovila nezakonitost teh dogovorov, ki so jih sklepali prav v času, ko je tamkajšnjo vlado vodil zdajšnji predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Še več, predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je kot luksemburški premier več let blokiral prizadevanja EU v boju proti izogibanju davkom s strani multinacionalk, razkrivajo dokumenti, ki jih povzema The Guardian. Luksemburg je med drugim nasprotoval načrtom, da bi dogovore davčnih organov z multinacionalkami v posameznih državah pregledovali kolegi iz drugih držav, preiskavi pogostih strategij za izogibanje davkom ter boljši izmenjavi informacij o dogovorih držav z multinacionalkami, je poročal britanski časnik. Na luksemburškem finančnem ministrstvu pravijo, da so zakon, ki uvaja davčne spremembe, pripravili v sodelovanju z evropsko komisijo.
Na drugi strani pa je na začetku decembra nevladna organizacija s sedežem v Bruslju Eurodad razkrila, da so se tajni dogovori Luksemburga z multinacionalkami v letu po izbruhu afere Luxleaks povečali kar za polovico. Tove Maria Ryding, soavtorica 124 strani dolgega poročila, v katerem so analizirali 17 držav članic EU in Norveško, je dejala, da so razmere takšne, kot da se »škandal Luxleaks nikoli ne bi zgodil«. Medtem ko so za leto 2013 v EU našteli 547 davčno ugodnih dogovorov z nadnacionalnimi korporacijami, so jih leta 2014 že 972, leta 2015 pa že 1.444. Po študiji evropskega parlamenta takšni dogovori EU stanejo 70 milijard na leto.
