Potem ko sta v ponedeljek na Otočcu slovenski in hrvaški gospodarski minister Zdravko Počivalšek in Goran Marić tik pred dvanajsto vendarle dosegla dogovor o poravnavi Cimosovega dolga iz devetdesetih let na Hrvaškem, ki predvideva, da bo terjatev hrvaške slabe banke do koprskega podjetja kupila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), in ko so v torek dogovor, ki odpravlja največjo oviro za prodajo in preživetje koprskega dobavitelja avtomobilski industriji s štiri tisoč zaposlenimi, predstavili italijanski družbi Palladio Finaziaria, je bila usoda Cimosa odvisna od odločitve hrvaške vlade.
Z DUTB, glavnega prodajalca Cimosa, so po sestanku z italijanskim kupcem Palladio Finanziaria poslali optimistično izjavo šefa Imreja Balogha: »S kupcem Cimosa aktivno sodelujemo v prizadevanju, da končamo posel v najkrajšem možnem času.«
Izjava je pomembna predvsem, ker bi se sicer ponudba Italijanov za nakup 92-odstotnega deleža Cimosa iztekla v torek opolnoči in pomeni tudi, da Palladio nima (večjih) pripomb k poravnavi s Hrvati. Italijani so na vprašanje, ali se strinjajo z doseženim dogovorom o poravnavi Cimosovega dolga na Hrvaškem, odgovorili: »Ne komentiramo.« Po prodajnem sporazumu so sicer imeli pravico do veta. Odločitev hrvaške vlade v sredo popoldne, ko smo revijo Manager oddali v tiskarno, ni bila znana.
Ob stečaju Cimosa ne bi bilo ogroženih le štiri tisoč delovnih mest po vsej regiji, temveč tudi pri njegovih dobaviteljih. Teh ima Cimos v Sloveniji 500, na Hrvaškem pa 200, so povedali v podjetju.
