Ameriška družba Snap, upravljavka priljubljene aplikacije za izmenjavo slik Snapchat, je s pogoji prve javne prodaje delnic (IPO) neprijetno presenetila morebitne vlagatelje. Kot so zapisali v prospektu, na novo vplačane delnice ne bodo imele glasovalnih pravic.
Avtorja aplikacije in ustanovitelja družbe Evan Spiegel in Robert Murphy sta si zamislila tri razrede delnic. Vsaka od njunih delnic (po oceni agencije Bloomberg zdaj obvladujeta 74 odstotkov lastništva) bo imela pri odločanju deset glasov, delnice, ki so jih pridobili dosedanji dokapitalizatorji, po enega, delnice v prvi javni prodaji pa bodo brez glasovalnih pravic. Prospekt sicer predvideva tudi možnost, da bi izenačili glasovalne pravice vseh delnic, vendar samo, če bi ustanovitelja zmanjšala svoj lastniški delež ali umrla.
Tudi ustanovitelji drugih tehnoloških podjetij so pri javnih prodajah delnic zavarovali svoj vpliv, toda snapchatovca sta naredila še korak več in s tem izzvala mnogo kritik, 18 ameriških naložbenih skladov pa je družbi Snap tudi poslalo poziv, naj pri napovedani javni prodaji izenači vse delnice. Med protestniki sta pokojninski sklad kalifornijskih javnih uslužbencev in administrativna uprava zvezne države Florida.
Snap želi z javno prodajo delnic na newyorški borzi zbrati tri milijarde dolarjev (2,8 milijarde evrov), kar pomeni knjižno vrednost podjetja 17,8 milijarde dolarjev (dobrih 16,6 milijarde evrov). Po oceni Wall Street Journala pa bi borzna vrednost po javni prodaji lahko dosegla od 20 do 25 milijard dolarjev (med 18,7 in 23,3 milijarde evrov). Sicer je družba prejšnje poslovno leto končala s 520,4 milijona dolarjev izgube, kar je po mnenju analitikov predvsem posledica dejstva, da dosega precej manj prihodkov na uporabnika kot druge družabne aplikacije, na primer Facebook in Instagram.
