Člani zvezne volilne skupščine so za 12. predsednika Zvezne republike Nemčije izvolili nekdanjega vodjo nemške diplomacije iz vrst socialdemokratov (SPD) Frank-Walterja Steinmeierja. Prejel je 931 od 1.239 veljavnih glasov. Njegova izvolitev je bila pričakovana, saj sta ga kot kandidata podpirali članici velike koalicije, SPD in krščanski demokrati (CDU/CSU).
Nekdanji nemški zunanji minister bo nasledil 77-letnega Joachima Gaucka, ki je junija lani sporočil, da se zaradi starosti ne namerava potegovati za še en petletni mandat. Poleg 61-letnega Steinmeierja so se za položaj nemškega predsednika potegovali še nekdanji finančnik Albrecht Glaser, profesor politologije Christoph Butterwegge, oče enega od evropskih poslancev Engelbert Sonneborn in televizijski zvezdnik Alexander Hold.
Dvakratni vodja nemške diplomacije, ki je pred leti želel postati kancler, a je volilno bitko izgubil proti Angeli Merkel, bo za 12. predsednika zvezne republike prisegel 18. marca, na dan marčne revolucije leta 1854, na skupni seji obeh domov nemškega parlamenta, bundestaga in bundesrata. Po izobrazbi je pravnik, svoj politični vzpon pa je začel ob boku nekdanjega socialdemokratskega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja. Vodenje zunanjega ministrstva je prvič prevzel v veliki koaliciji Merklove leta 2005. Leta 2010 je politično kariero postavil na stran, da je lahko soprogi, ki je resno zbolela, daroval svojo ledvico. Zaradi tega si je med nemškimi volivci pridobil velik ugled. Na položaj vodje diplomacije se je vrnil leta 2013, ko je oblast znova prevzela velika koalicija.
Položaj predsednika v Nemčiji je podobno ceremonialen kot pri nas, pomembna pa je njegova moralna drža. V nemških medijih Steinmeierja radi označujejo za »Antitrumpa«. Nikoli ni imel računa na Twitterju, pa tudi sicer ni tip človeka, ki bi svoja sporočila, tako kot novi ameriški predsednik, lahko ubesedil v 140 znakih. Poleg tega je zaradi osebnega sloga, ki je v znamenju strpnosti, in sposobnosti, da vidi širšo sliko, pravo nasprotje populističnega politika.
Predsednika v Nemčiji izbere zvezna skupščina, ki se sestane vsakih pet let samo ob tej priložnosti oziroma v primeru smrti ali odstopa predsednika 30 dni po tem. Skupščino sestavlja 630 poslancev bundestaga in enako število predstavnikov 16 nemških dežel, ki niso nujno politiki.
