DUTB in hrvaška slaba banka DAB sta uskladili podrobnosti v zvezi s Cimosom, tako da bi bila lahko pogodba sklenjena v kratkem, so v sredo za Slovensko tiskovno agencijo potrdili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Podlaga za pogodbo, ki bo po napovedih sklenjena med Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in hrvaško Agencijo za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB), je dogovor ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška in hrvaškega ministra za državno premoženje Gorana Marića z Otočca o poravnavi Cimosovega dolga na Hrvaškem, po katerem bo terjatev hrvaške slabe banke do koprskega podjetja iz devetdesetih let za sedem milijonov evrov kupila DUTB. Glavnice je sicer za 20 milijonov evrov, še med 25 in 30 milijoni evrov je natečenih obresti.
Slovenski in hrvaški minister sta z dogovorom na Otočcu odpravila največjo oviro za preživetje in prodajo koprskega dobavitelja avtomobilski industriji s štiri tisoč zaposlenimi italijanski družbi Palladio Finanziaria. Kot je v sredo še poročala Slovenska tiskovna agencija, pogovori DUTB in italijanskega Palladio Finanziaria o prodaji koprske družbe se medtem nadaljujejo.
V ponedeljek je sicer v Sloveniji in na Hrvaškem odjeknila novica, da italijanska družba odstopa od nakupa Cimosa, s čimer bi bila usoda koprskega podjetja zapečatena. Ta ima v Sloveniji skoraj 1.600 zaposlenih, na Hrvaškem približno 1.200, v Bosni in Hercegovini še dobrih tisoč. Ob stečaju Cimosa sicer ne bi bilo ogroženih le štiri tisoč delovnih mest po vsej regiji, temveč tudi pri njegovih dobaviteljih. Teh ima Cimos v Sloveniji 500, na Hrvaškem pa 200.
Zaradi napovedanega italijanskega odstopa od nakupa Cimosa je minister Zdravko Počivalšek takoj sklical sestanek predstavnikov DUTB, Slovenskega državnega holdinga in ministrstva za gospodarstvo, po njem pa povedal, da bodo italijansko stran pozvali k nadaljevanju pogajanj. In še: »Uradnega obvestila o odstopu nismo prejeli. Poudarjam, da sem s hrvaškim ministrom Goranom Marićem sklenil konkreten dogovor, ki pa ga je hrvaška vlada samoiniciativno spremenila. Kljub temu je dogovor o Cimosu na Hrvaškem v zadnji fazi. Pričakujem, da bomo skupaj našli rešitev. Če ne rešimo postopka, pa bomo naredili vse, da rešimo Cimos pred stečajem in vsa delovna mesta v Sloveniji.«
Cimos, ki ima posle do konca leta, ima v svojem portfelju nekaj konkurenčnih izdelkov, denimo komponente za turbopolnilnike (z njimi družba ustvari okoli 60 milijonov evrov prihodkov). Te vgrajujejo v avtomobile z dizelskimi in bencinskimi motorji, s čimer se izboljšajo lastnosti motorja. Povpraševanje po njih raste, ker jih vgrajujejo v čedalje več modelov avtomobilov. Komponente za turbopolnilnike vlivajo v Cimosovih tovarnah na Balkanu, v Kikindi v Srbiji in Gradačcu v Bosni. Ulitke nato pripeljejo v Slovenijo in jih obdelujejo v tovarnah v Senožečah in Mariboru.
Za Cimos, ki ima za okoli 250 milijonov evrov posojil, bi Italijani plačali »zgolj« sto tisoč evrov kupnine. Preostalo bo prevzem posojil Cimosa, ki bi sicer ob stečaju podjetja bila poplačana le 14-odstotno. Poleg tega bi Italijani Cimosu zagotovili še 20 milijonov evrov svežega kapitala, s čimer bi podjetje postalo bolj finančno vzdržno.
Kako posluje Cimos? Prihodki od prodaje so se od leta 2011, ko so dosegli skoraj 456 milijonov evrov, do konca leta 2015 (zadnja uradna celoletna bilanca) zmanjšali na 327 milijonov evrov. Ob polletju lani so prodali za 151 milijonov evrov, kar je za 3,2 odstotka manj od načrtov.
