Manj čakanja na cestah, kilometri v rabljenih avtih, nadzor nad poslanci - kaj imajo s tem odprti podatki Manj čakanja na cestah, kilometri v rabljenih avtih, nadzor nad poslanci - kaj imajo s tem odprti podatki Tudi zaradi rešitev, ki temeljijo na prosto dostopnih podatkih, se vinogradniki lažje odločijo, kdaj škropiti, kupci rabljenih vozil hitreje prepoznajo goljufe, Rimljani imajo boljši pregled nad kakovostjo šol, Evropejci pa manj čakamo v gneči na cestah. Trg odprtih podatkov v EU je vreden 184 milijard evrov in bo po napovedih hitro rasel.
Imamo podatke o vsem mogočem, zakaj jih ne izkoristimo bolje v javno dobro? Imamo podatke o vsem mogočem, zakaj jih ne izkoristimo bolje v javno dobro? Dober primer uporabe prosto dostopnih podatkov je portal Avtolog.si, prek katerega je mogoče preveriti podatke o rabljenem vozilu, če ga kupujete, recimo kilometrih in prejšnjih lastništvih.
(intervju) Matjaž Čemažar, šef Domela: Z naložbami gremo s polno paro naprej (intervju) Matjaž Čemažar, šef Domela: Z naložbami gremo s polno paro naprej Predsednik uprave Domela o pol manjših naročilih avtomobilske industrije, o tem, kako pri glavnih naložbah ne popuščajo, o zanimivem novem ameriškem poslu in pomoči države, od katere bodo odvisni odpuščanja in poslovni izid.
Delnice bank kot da bi bile kužne. Do kdaj? Delnice bank kot da bi bile kužne. Do kdaj? Dokler se ne razjasni splošno okrevanje povpraševanja, je varneje razmišljati o delnicah v drugih panogah.
(intervju) Slovenka na Forbesovem seznamu naj evropskih umetnikov (intervju) Slovenka na Forbesovem seznamu naj evropskih umetnikov Ilustratorka in oblikovalka Alja Horvat svoje slike in vzorce uspešno prodaja tako velikim modnim znamkam kot spletnim kupcem po vsem svetu. Poslovna revija Forbes jo je letos uvrstila med 30 pomembnih evropskih umetnikov, mlajših od 30 let. 
Komentar

Hej, Google, kakšen bo današnji dan?

Čas branja: 3 min
02.03.2017  22:30

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Google dodaj
Amazon dodaj
Apple dodaj
Anuška Cerovšek Beltram dodaj

Zgodnje jutro, vstopim v dnevno sobo in vprašam: »Hey Google, how’s my day looking?« (»Hej, Google, kakšen bo današnji dan?«, op. ur.) Drobna naprava v kotu sobe, Googlov pomočnik Home, začne žebrati dogodke, zapisane v mojem koledarju za današnji dan. Nadaljuje z vremensko napovedjo za Palo Alto v Kaliforniji, sončno bo, dežnika ne potrebujem. Prvi sestanek bo kmalu, oditi moram najpozneje čez pol ure, da še pravočasno prikolesarim v pisarno. Prijeten glas nato zamenja temo in v naslednjih minutah povzame pomembne novice, sveže objavljene v mojih najljubših medijih.

To je eno izmed najbolj priljubljenih vprašanj, ki jih Googlovemu pomočniku postavijo uporabniki. Zelo preprosto, a ima človek skorajda občutek, da se pogovarja z osebo, in ne s tehnološkim izdelkom. Google Home je le eden izmed glasovnih pomočnikov, podobne izdelke na ameriškem trgu ponujajo tudi Amazon, Apple in drugi. Te tehnologije lovijo enega izmed svetih gralov v računalništvu, ki se izmika že desetletja: realističen pogovor z računalnikom v naravnem jeziku. Ljudje smo že od zgodnjih dni avtomatizacije kompleksnih strojev želeli komunicirati z računalniki kot z resničnimi osebami, a tovrstne želje so še vedno predvsem navdih za znanstvenofantastične zgodbe in so še daleč stran od povprečne vsakdanjosti. Napredne tehnike za računsko procesiranje naravnega jezika so v zadnjih letih sicer omogočile skok naprej v umetni inteligenci, zaradi česar so računski pomočniki »pametnejši«, a še vedno omejeni v svojih zmožnostih.

Računalniški pomočniki bodisi glasovnega bodisi drugačnega tipa imajo priložnost, da izboljšajo kakovost življenja, naš vsakdan lahko naredijo bolj udoben in fleksibilen. To pomeni, da bi lahko več svojega časa posvetili kreativnim opravilom, ki prinašajo višjo dodano vrednost, namesto vsakodnevnim, včasih dolgočasnim ali celo morečim opravilom. Ko bodo pomočniki dobro delovali v vsakem okolju, se bomo počutili, kot da imamo »Star Trek komunikatorje« povsod v našem domu. In če bodo te naprave čedalje boljše, bo marsikdo želel imeti eno v vsaki sobi svojega doma – zares življenje v prihodnosti.

A vsaka medalja ima dve plati in treba je prisluhniti tudi drugi strani. Vzemimo za primer glasovnega pomočnika. Napravo aktiviramo tako, da izrečemo vnaprej predpisano frazo (na primer, pokličemo napravo po njenem imenu). Temu sledi vprašanje, na katero želimo odgovor (na primer: »Kdo je svetovni prvak v smuku?«), ali opis akcije, ki naj jo naprava izvede (na primer: »Zbudi me ob sedmi uri zjutraj.«). V trenutku, ko se naprava aktivira, začne pretakati naše besede v oblak in se ustavi v trenutku, ko končamo. V oblaku računski postopki prevedejo niz besed iz naravnega jezika v semantično strukturo, zgradijo odgovor na naše vprašanje in prevedejo odgovor nazaj v naravni jezik. Vse to se zgodi v le nekaj sekundah, zato ima uporabnik občutek, da se z glasovnim pomočnikom zares pogovarja. A da se naprava aktivira vsakokrat, ko jo pokličemo, mora v nekem smislu skenirati vse pogovore v prostoru. Le tako lahko naprava razpozna, kdaj želimo z njo komunicirati in kdaj se pogovarjamo s prijatelji. In čeprav se nekateri navdušujejo nad zmožnostjo komuniciranja z napravo kot z resnično osebo, so drugi zaskrbljeni nad vseprisotnostjo velikega brata v krasnem novem svetu.

Da bi bili računski pomočniki zares lahko v pomoč ljudem, je treba med seboj povezati veliko ogromnih podatkovnih baz in tudi mnogo manjših virov, ki vsebujejo občutljive informacije in razkrivajo življenje posameznika. Kako le naj pomočnik predlaga pravočasen odhod na letališče, če ne ve, kje ste in kam se odpravljate? Kako naj vam svetuje pri velikih nakupih, če ne ve, kolikšen nakup si lahko privoščite? In kako le naj vam predlaga športne dejavnosti, če nima pregleda nad vašim zdravstvenim stanjem? Zdi se, da gre tu za neizogiben konflikt med lagodjem, ki bi ga ponujal vsevedni pomočnik, in zasebnostjo, ki si jo želi posameznik ohraniti zase in svoje bližnje. Vmesna pot med obema skrajnostma je verjetno najprimernejša.

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

 

 

Marinka Žitnik je profesorica na univerzi Harvard.

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MANAGER
Manager
Manager Lomilci koronakrize: ta podjetja so odporna proti virusu

Poiskali smo podjetja, ki so kljub gospodarskemu mrku ohranila naročila ali pa celo pridobila nove kupce

MANAGER
Manager
Manager Warren Buffett ne kupuje, Bank of America čaka novo dno 1

V tečaje na newyorški borzi je vgrajenega preveč optimizma, da bi bilo to vzdržno, ocenjuje ameriška banka

MANAGER
Manager
Manager Dočakali smo maj, čas sprostitve in krutega obračuna. Kaj sledi? 6

Jesen 2021 bo zlata. Tedaj bo zavladala nova normala in črepinje bodo pobrane.

MANAGER
Manager
Manager Merklova gre nad Kurza, Kurz nad Janšo, vsi pa nad ZDA in Kitajce 4

V EU si bomo nagajali, vsi pa bomo proti Kaliforniji in Kitajski.

MANAGER
Manager
Manager Tesla prehiteva po desni, a Volkswagen že stopa na plin 3

Elon Musk premaguje borzo, »butasto« kalifornijsko koronazaporo, a ni edini, ki se pripravlja na vojno za kupce avtov.

MANAGER
Manager
Manager Spoznajte inštruktorja matematike, ki je postal milijarder 3

Kako se je indijski matematik Bidžu Ravendran s startupom za spletno izobraževanje letos uvrstil med najbogatejše ljudi na svetu.

MANAGER
Manager
Manager Menedžerske veteranke in veterani o lekcijah iz krize ob razpadu Jugoslavije 2

Vse krize so različno grde: kako so podjetja preživela izgubo trgov in več zaporednih let krčenja BDP in kateri nauki te krize so še...

MANAGER
Manager
Manager Kako se na sezono pripravljajo turistične kmetije – dva primera

Že prihodnji teden bi vrata lahko odprli tudi manjši ponudniki prenočitev. To je dobra novica za turistične kmetije. Pogledali smo,...